Čang Šlang za finančni sektor

Od pre­u­dar­nih in dolgočasnih…

V začetku leto­šnjega leta je na spletu pozor­nost vzbu­dil spo­dnji gra­fični pri­kaz (vir), ki pri­merja veli­kost (tržno kapi­ta­li­za­cijo) naj­ve­čjih sve­tov­nih bank pred začet­kom seda­nje krize in seda­njo (januar 2009).

Posamezna banka je nazorno nari­sana v obliki dveh balo­nov — modri je sta­nje PREJ, zeleni pa POTEM. Z nekaj dom­šljije bi lahko pri teh balo­nih videli reklamo za shuj­še­valni čaj Čang Šlang ali kakšne čude­žne tabletke.

A če osta­nemo pri resnej­ših zade­vah, lahko sose­dnjo sliko vza­memo kot izho­di­šče za raz­mi­slek o vzponu in padcu finančne branže. Finančno posre­dni­štvo je večji del svoje zgo­do­vine delo­valo kot mesto, kjer se po načelu skrb­nega gospo­darja izvaja pre­raz­po­re­ja­nje kapi­tala in tve­ganj, finanč­niki pa so veljali za pre­u­darne, kon­zer­va­tivne in dolgočasne.

…do gospo­dar­jev vesolja

O tem, kdaj se je ta situ­a­cija obr­nila na glavo, in so se ban­čniki, malo kari­ki­rano, začeli obna­šati kot gospo­darji veso­lja, ki si kot nagrade izpla­ču­jejo dolar­ske zne­ske v vre­dno­sti bruto druž­be­nega pro­i­zvoda manjše afri­ške države, so mne­nja sicer deljena. Nekdanji insaj­der, ki je postal kri­tik te »indu­strije«, John Bogle je zametke videl že v 80-tih letih pre­te­klega sto­le­tja, pravi pospe­šek temu trendu pa je dalo Greenspanovo obdo­bje poceni denarja. V letu 2006 je finančni sek­tor pred­sta­vljal več kot 22% v sestavi ame­ri­škega del­ni­škega inde­ksa S&P 500. Danes je že oči­tno, da je bila to ano­ma­lija in da je ta visoki delež odra­žal pre­na­pih­nje­nost sek­torja, ki je daleč pre­ra­sel svoj dejan­ski pomen v celo­tnem gospodarstvu.

Spodnja tabela (vir) pri­ka­zuje zgo­do­vin­sko giba­nje sestave inde­ksa S&P 500 po bran­žah. Večja številka pomeni večjo utež v indeksu.

Ekscesne vre­dno­sti so lepo vidne: teh­no­lo­gija v letu 1999, ener­ge­tika v letu 2008, finance v letih od 2002 do 2006. Vzpon in padec finanč­nega sek­torja iz zgor­nje tabele pri­ka­zuje spo­dnji grafikon.

Boleča stre­zni­tev

Sedanje doga­ja­nje po svetu nedvo­mno kaže, da se bo finančni sek­tor vrnil v nor­malne okvire in to na boleč način. Nekaj akter­jev je že izgi­nilo s pri­zo­ri­šča, nekaj jih je bilo podr­ža­vlje­nih, nekaj jih še bo. Število izgu­blje­nih delov­nih mest v finančni branži je že zelo veliko in še nara­šča (glej spo­dnjo tabelo, vir: UniCredit Research). Nekateri segmenti te branže so pred kore­ni­tim krče­njem (panoga hedge skla­dov po raz­kri­tju pira­mi­dne sheme Bernarda Madoffa) ali teme­lji­tim pre­struk­tu­ri­ra­njem (družbi Fannie Mae, Freddie Mac).

Kaj pa pri nas? Med naj­ve­čjimi akterji v finančni branži (še) ni bilo dra­ma­tič­nih spre­memb kot so pri­po­ji­tve ali podr­ža­vlja­nje. Ekscesi finanč­nega sek­torja so red­kejši, manj­šega reda veli­ko­sti, a vse­eno raz­bur­jajo jav­nost, kot na pri­mer Kramarjev mili­jon ali služ­beni Porsche mla­dega šefa zava­ro­val­nice Vzajemna, Boštjana Averja. Kot indi­ka­tor zmanj­ša­nja vre­dno­sti bank v Sloveniji je bolj rele­van­ten padec del­nice NKBM, kot tisti pri Abanki. Pomembno se je zmanj­šala koli­čina sred­stev v vza­je­mnih skla­dih, število delov­nih mest pa naj­bolj upada pri bor­zno­po­sre­dni­ških druž­bah. Opazimo lahko tudi popolno izgi­no­tje obce­stnih vele­pla­ka­tov naroč­ni­kov iz finančne branže, ozi­roma zmanj­ša­nje ogla­še­va­nja na sploh.

Za samega var­če­valca se zaradi tega upada v finanč­nem sek­torju ne bo kaj dosti spre­me­nilo, vsaj dokler je v veljavi raz­šir­jena državna garan­cija za ban­čne depo­zite. Izbire finanč­nih pro­duk­tov je še vedno dovolj, morda bo kak vza­je­mni sklad manj, kakšno ban­čno okence manj, kak tele­fon­ski klic zava­ro­val­nega agenta manj. Res pa so, po drugi strani, tudi kre­diti za pre­bi­val­stvo in mala pod­je­tja manj dosto­pni in dražji.

Posreden vpliv težav v finanč­nem sek­torju na dav­ko­pla­če­valce pa je (med dru­gim) odvi­sen od tega, kakšna je dejan­ska izpo­sta­vlje­nost držav­nih bank pre­za­dol­že­nim hol­din­gom, v koli­kšni meri so ti kre­diti zava­ro­vani, in ali bodo od njih uspele izter­jati vra­čilo v celoti (brez odpi­sov). Če jim to ne bo uspelo, pa sle­dijo finančne injek­cije dav­ko­pla­če­val­skih sred­stev. Glede na to, da še par­la­men­tarni odbor držav­nega zbora o tako­i­me­no­va­nih taj­kun­skih kre­di­tih ni uspel pri­do­biti zane­slji­vih podat­kov, smo glede tega lahko vsaj pre­vi­dni, če že ne skeptični.