Finančno ministrstvo zagovarja podaljšanje roka za preoblikovanje idov takole (vir):
I. UVOD
1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA
236. člen Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 26/05 — uradno prečiščeno besedilo, 68/05 — odl. US, 92/07, 19/07 — popr. in 65/08; v nadaljnjem besedilu: ZISDU-1) je določil, da morajo družbe za upravljanje v roku štirih let od uveljavitve tega zakona vložiti na Agencijo za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija) zahtevo za izdajo odločbe o uskladitvi poslovanja investicijske družbe z določbami zakona. Nadalje je določil, da se morajo, na podlagi petnajstega odstavka 236. člena, vse investicijske družbe najkasneje v roku štirih let od prejema zgoraj omenjene odločbe Agencije preoblikovati v vzajemni sklad.
Preoblikovanje investicijske družbe v vzajemni sklad se izvede skladno z določbami 192.e člena ZISDU-1, ki predvideva tako statusne (izbris investicijske družbe brez likvidacije) kot tudi kapitalske spremembe (eden od zakonskih pogojev za preoblikovanje v vzajemni sklad je tudi največ 10 % sredstev v drugih prenosljivih vrednostnih papirjih in instrumentih denarnega trga — tretji odstavek 64. člena ZISDU-1).
Ker je investicijska družba (skupaj z vzajemnim skladom) podvrsta investicijskega sklada, katerega, na podlagi dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, izdanega s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: agencija), upravlja družba za upravljanje in ker ima kršitev obveznosti preoblikovanja v vzajemni sklad v zakonsko določenem roku za posledico protipravno stanje, katerega glavna značilnost je neustreznost naložb investicijskega sklada, bi agencija upoštevajoč bodisi 201. člen ZISDU-1, ki predvideva izdajo odredbe o odpravi kršitve, če družba za upravljanje krši pravila o upravljanju investicijskih skladov, bodisi 203. člen ZISDU-1, ki določa, da izda agencija začasno prepoved opravljanja storitev, kolikor družba za upravljanje krši pravila o naložbah investicijskega sklada, ki ga upravlja in je zaradi tega skladu nastala škoda, morala izdati enega izmed navedenih nadzornih ukrepov, pri čemer lahko agencija v primeru, da je investicijskemu skladu zaradi kršitve pravil upravljanja premoženja nastala večja škoda, družbi za upravljanje tudi odvzame dovoljenje (prvi odstavek 205. člena ZISDU-1). Hkrati mora agencija, poleg izreka enega izmed nadzorniških ukrepov, ki so namenjeni odpravi kršitev, izreči tudi prekrškovno sankcijo, ki je ukrep kaznovalne narave. Čeprav ugotovitev dejstva prekrška ne vpliva na izbrani nadzorniški ukrep, pa je iz kazenskih določb ugotoviti, da spadata nalaganje premoženja investicijskega sklada v nasprotju z določbami ZISDU-1 (39. točka prvega odstavka 227. člena ZISDU-1) in ne uskladitev poslovanja investicijske družbe z 236. členom ZISDU-1 (82. točka prvega odstavka 227. člena ZISDU-1), med hujše kršitve družbe za upravljanje in da posledično lahko navedeni kršitvi pripeljeta tudi do nadzornih ukrepov predvidenih za najhujše kršitve.
V Sloveniji trenutno poslujejo štiri investicijske družbe v upravljanju štirih različnih družb za upravljanje. Večino naložb imajo v domačih vrednostnih papirjih, ki v strukturi predstavljajo od 75 do 95 % sredstev. Vse omenjene investicijske družbe se morajo v naslednjih letih preoblikovati v vzajemne sklade, pred preoblikovanjem pa morajo uskladiti strukturo naložb z zakonskimi zahtevami. Za potrebe preoblikovanja bi tako bilo potrebno zmanjšati delež naložb v netržne vrednostne papirje (naložbe v druge prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga) ter zmanjšati izpostavljenost do posamezne osebe. Za uskladitev naložb v druge prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga bi družbe za upravljanje za račun investicijskih družb morale prodati precejšen delež naložb, kar v danih razmerah predstavlja velik zalogaj. Upoštevaje razmere, v katerih se nahajajo finančni in še posebej kapitalski trgi v zadnjem obdobju, je zaradi nelikvidnosti trga ter velike volatilnosti tečajev objektivno težko prodati potreben delež naložb za primerno ceno — s čimer bi investicijske družbe izpolnile osnovni pogoj za preoblikovanje.
V primeru preoblikovanja v okviru zakonsko določenega roka bi uskladitev netržnih naložb pomenila razprodajo po cenah, ki bi bistveno odstopale od poštene vrednosti. Poleg problema nelikvidnosti, se investicijske družbe soočajo še s problemom podobne strukture netržnih naložb, kar pomeni, da bi se na trgu znašlo več ponudnikov za iste vrednostne papirje, kar bi morebitnim kupcem še dodatno povečalo pogajalsko izhodišče. Tovrstne transakcije bi bile izrazito v škodo delničarjev investicijskih družb, saj bi večinoma vplivale na znižanje čiste vrednosti sredstev investicijskih družb, na drugi strani pa bi morebitnim kupcem za dobo nekaj let brez prevzemanja tveganja omogočili presežne profite, ki bi izvirali zgolj iz trenutnega tržnega neravnovesja.
Podobno kot pri netržnih naložbah bi tudi v primeru slovenskih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na Ljubljanski Borzi, uskladitev naložb pripeljala do povečanega prodajnega pritiska pri istih vrednostnih papirjih. Razprodaja bi povzročila splošno znižanje cen kar bi imelo vpliv tudi na bančni sistem. Banke bi bile namreč prisiljene zahtevati dodatno zavarovanje kreditov, po vsej verjetnosti pa bi se povečal tudi obseg zapiranja kreditov z likvidacijo zastavljenih vrednostnih papirjev, kar bi sprožilo še dodatni pritisk na cene.
Glede na obstoječo gospodarsko in finančno situacijo ter negotove napovedi za prihodnost je podaljšanje roka za preoblikovanje investicijskih družb v vzajemne sklade, z vidika ohranjanja stabilnosti kapitalskega trga oziroma finančnega sistema, potrebno.
2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLAGANEGA ZAKONA
Cilji predlagane zakonske spremembe so:
• podaljšati rok za preoblikovanje investicijskih družb v vzajemne sklade,
• omogočiti odprodajo naložb pod ugodnimi pogoji, ki bodo maksimirali njihovo vrednost ter
• preprečiti morebitne, s predpisi povzročene in posledično od razmer na gospodarskih in finančnih trgih neodvisne motnje na trgu kapitala oziroma v finančnem sistemu.
Vodilna načela zakona so:
• Načelo ekonomičnosti: predlog zakona podaljšuje rok za preoblikovanje investicijskih družb v vzajemne sklade, s čimer se omogoča prodaja naložb v tržno ugodnejših razmerah.
• Načelo varstva vlagateljev: ker podaljšanje roka omogoča višji nivo ekonomičnosti, krepi tudi raven varstva vlagateljev.
• Načelo zagotavljanja stabilnosti trga kapitala oziroma finančnega sistema: ker bi hitra in neutemeljena prodaja naložb lahko pomembno povečala ponudbo vrednostnih papirjev, kar bi najverjetneje pomembno vplivalo na gibanje tečajev vrednostnih papirjev ter s tem tudi na vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov, zahtevke vlagateljev ipd., predlog zakona predlaga podaljšanje roka za preoblikovanje investicijskih družb v vzajemne sklade in tako posredno krepi stabilnost trga kapitala oziroma finančnega sistema.
Poglavitna rešitev:
S predlogom zakona se podaljšuje zakonsko določen rok, v katerem se morajo investicijske družbe preoblikovati v vzajemne sklade, in sicer iz štirih na sedem let (od datuma prejema odločbe Agencije o uskladitvi poslovanja investicijske družbe z določbami zakona).
Ali je vredno toliko kot nekoč?: Institucionalni lastniki premoženja so se včasih prisiljeni soočiti z ugotovitvijo, da je neka naložba vredna manj kot prej, in znižati vrednost tudi ...
Niste vi za te stvari: Krekovcem finance nikakor ne gredo od rok. Že pred skoraj 10 leti so najprej izgubili Krekovo banko (ki zdaj uspešno deluje v skupini Raiffeisen), pot...
Izrečenih kazni ne morejo skrivati: Eden od neobičajnih zakonskih predpisov je tisti, ki slovenskim družbam za upravljanje zapoveduje, da same na svojih spletnih straneh objavijo, kadar ...
Citat dneva
"If you torture the data long enough, it will confess to anything." -- Ronald Coase
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
For the record
Finančno ministrstvo zagovarja podaljšanje roka za preoblikovanje idov takole (vir):
I. UVOD
1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA
236. člen Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 26/05 — uradno prečiščeno besedilo, 68/05 — odl. US, 92/07, 19/07 — popr. in 65/08; v nadaljnjem besedilu: ZISDU-1) je določil, da morajo družbe za upravljanje v roku štirih let od uveljavitve tega zakona vložiti na Agencijo za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija) zahtevo za izdajo odločbe o uskladitvi poslovanja investicijske družbe z določbami zakona. Nadalje je določil, da se morajo, na podlagi petnajstega odstavka 236. člena, vse investicijske družbe najkasneje v roku štirih let od prejema zgoraj omenjene odločbe Agencije preoblikovati v vzajemni sklad.
Preoblikovanje investicijske družbe v vzajemni sklad se izvede skladno z določbami 192.e člena ZISDU-1, ki predvideva tako statusne (izbris investicijske družbe brez likvidacije) kot tudi kapitalske spremembe (eden od zakonskih pogojev za preoblikovanje v vzajemni sklad je tudi največ 10 % sredstev v drugih prenosljivih vrednostnih papirjih in instrumentih denarnega trga — tretji odstavek 64. člena ZISDU-1).
Ker je investicijska družba (skupaj z vzajemnim skladom) podvrsta investicijskega sklada, katerega, na podlagi dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, izdanega s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: agencija), upravlja družba za upravljanje in ker ima kršitev obveznosti preoblikovanja v vzajemni sklad v zakonsko določenem roku za posledico protipravno stanje, katerega glavna značilnost je neustreznost naložb investicijskega sklada, bi agencija upoštevajoč bodisi 201. člen ZISDU-1, ki predvideva izdajo odredbe o odpravi kršitve, če družba za upravljanje krši pravila o upravljanju investicijskih skladov, bodisi 203. člen ZISDU-1, ki določa, da izda agencija začasno prepoved opravljanja storitev, kolikor družba za upravljanje krši pravila o naložbah investicijskega sklada, ki ga upravlja in je zaradi tega skladu nastala škoda, morala izdati enega izmed navedenih nadzornih ukrepov, pri čemer lahko agencija v primeru, da je investicijskemu skladu zaradi kršitve pravil upravljanja premoženja nastala večja škoda, družbi za upravljanje tudi odvzame dovoljenje (prvi odstavek 205. člena ZISDU-1). Hkrati mora agencija, poleg izreka enega izmed nadzorniških ukrepov, ki so namenjeni odpravi kršitev, izreči tudi prekrškovno sankcijo, ki je ukrep kaznovalne narave. Čeprav ugotovitev dejstva prekrška ne vpliva na izbrani nadzorniški ukrep, pa je iz kazenskih določb ugotoviti, da spadata nalaganje premoženja investicijskega sklada v nasprotju z določbami ZISDU-1 (39. točka prvega odstavka 227. člena ZISDU-1) in ne uskladitev poslovanja investicijske družbe z 236. členom ZISDU-1 (82. točka prvega odstavka 227. člena ZISDU-1), med hujše kršitve družbe za upravljanje in da posledično lahko navedeni kršitvi pripeljeta tudi do nadzornih ukrepov predvidenih za najhujše kršitve.
V Sloveniji trenutno poslujejo štiri investicijske družbe v upravljanju štirih različnih družb za upravljanje. Večino naložb imajo v domačih vrednostnih papirjih, ki v strukturi predstavljajo od 75 do 95 % sredstev. Vse omenjene investicijske družbe se morajo v naslednjih letih preoblikovati v vzajemne sklade, pred preoblikovanjem pa morajo uskladiti strukturo naložb z zakonskimi zahtevami. Za potrebe preoblikovanja bi tako bilo potrebno zmanjšati delež naložb v netržne vrednostne papirje (naložbe v druge prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga) ter zmanjšati izpostavljenost do posamezne osebe. Za uskladitev naložb v druge prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga bi družbe za upravljanje za račun investicijskih družb morale prodati precejšen delež naložb, kar v danih razmerah predstavlja velik zalogaj. Upoštevaje razmere, v katerih se nahajajo finančni in še posebej kapitalski trgi v zadnjem obdobju, je zaradi nelikvidnosti trga ter velike volatilnosti tečajev objektivno težko prodati potreben delež naložb za primerno ceno — s čimer bi investicijske družbe izpolnile osnovni pogoj za preoblikovanje.
V primeru preoblikovanja v okviru zakonsko določenega roka bi uskladitev netržnih naložb pomenila razprodajo po cenah, ki bi bistveno odstopale od poštene vrednosti. Poleg problema nelikvidnosti, se investicijske družbe soočajo še s problemom podobne strukture netržnih naložb, kar pomeni, da bi se na trgu znašlo več ponudnikov za iste vrednostne papirje, kar bi morebitnim kupcem še dodatno povečalo pogajalsko izhodišče. Tovrstne transakcije bi bile izrazito v škodo delničarjev investicijskih družb, saj bi večinoma vplivale na znižanje čiste vrednosti sredstev investicijskih družb, na drugi strani pa bi morebitnim kupcem za dobo nekaj let brez prevzemanja tveganja omogočili presežne profite, ki bi izvirali zgolj iz trenutnega tržnega neravnovesja.
Podobno kot pri netržnih naložbah bi tudi v primeru slovenskih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na Ljubljanski Borzi, uskladitev naložb pripeljala do povečanega prodajnega pritiska pri istih vrednostnih papirjih. Razprodaja bi povzročila splošno znižanje cen kar bi imelo vpliv tudi na bančni sistem. Banke bi bile namreč prisiljene zahtevati dodatno zavarovanje kreditov, po vsej verjetnosti pa bi se povečal tudi obseg zapiranja kreditov z likvidacijo zastavljenih vrednostnih papirjev, kar bi sprožilo še dodatni pritisk na cene.
Glede na obstoječo gospodarsko in finančno situacijo ter negotove napovedi za prihodnost je podaljšanje roka za preoblikovanje investicijskih družb v vzajemne sklade, z vidika ohranjanja stabilnosti kapitalskega trga oziroma finančnega sistema, potrebno.
2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLAGANEGA ZAKONA
Cilji predlagane zakonske spremembe so:
• podaljšati rok za preoblikovanje investicijskih družb v vzajemne sklade,
• omogočiti odprodajo naložb pod ugodnimi pogoji, ki bodo maksimirali njihovo vrednost ter
• preprečiti morebitne, s predpisi povzročene in posledično od razmer na gospodarskih in finančnih trgih neodvisne motnje na trgu kapitala oziroma v finančnem sistemu.
Vodilna načela zakona so:
• Načelo ekonomičnosti: predlog zakona podaljšuje rok za preoblikovanje investicijskih družb v vzajemne sklade, s čimer se omogoča prodaja naložb v tržno ugodnejših razmerah.
• Načelo varstva vlagateljev: ker podaljšanje roka omogoča višji nivo ekonomičnosti, krepi tudi raven varstva vlagateljev.
• Načelo zagotavljanja stabilnosti trga kapitala oziroma finančnega sistema: ker bi hitra in neutemeljena prodaja naložb lahko pomembno povečala ponudbo vrednostnih papirjev, kar bi najverjetneje pomembno vplivalo na gibanje tečajev vrednostnih papirjev ter s tem tudi na vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov, zahtevke vlagateljev ipd., predlog zakona predlaga podaljšanje roka za preoblikovanje investicijskih družb v vzajemne sklade in tako posredno krepi stabilnost trga kapitala oziroma finančnega sistema.
Poglavitna rešitev:
S predlogom zakona se podaljšuje zakonsko določen rok, v katerem se morajo investicijske družbe preoblikovati v vzajemne sklade, in sicer iz štirih na sedem let (od datuma prejema odločbe Agencije o uskladitvi poslovanja investicijske družbe z določbami zakona).
Preberite tudi: