Pred dvema letoma in pol smo v članku Vam skladov še ni dovolj? pregledali takratno stanje na slovenskem trgu.
Objavljeno na Finančni točki, 14. julija 2009
Tedaj, januarja 2007, je delovalo 99 slovenskih skladov trinajstih DZU, po načelu notifikacije pa se je tržilo še 96 skladov sedmih družb za upravljanje iz Evropske unije. Kaj se je spremenilo do danes?
Med letoma 2007 in 2009 se je število skladov pri nas povečevalo. Domačih je zdaj 127, tujih pa 153 (vir: Mesečno poročilo ATVP na dan 29.5. 2009 ). Tujih ponudnikov — družb, ki sklade tržijo preko slovenskih bank — je zdaj 12 in so po številu že skoraj ujeli domačo trinajsterico. Po količini sredstev to še ne drži. V domačih skladih je trikrat več denarja kot v tujih (vir: Poročilo Banke Slovenije o finančni stabilnosti, maj 2009, str. 131), vendar tržna je koncentracija zelo velika. Glavnina sredstev se nahaja v manjšem številu velikih skladov (seveda za naše razmere), poleg njih pa obstaja še mnogo »pritlikavcev« z manj kot 5 milijoni evrov in celo precej skladov, ki ne dosegajo niti pol milijona sredstev v upravljanju.
Novi udeleženci
Na trg so vstopili VB Invest (distributer je Volksbank), Franklin Templeton (Banka Koper), Erste Sparinvest (Banka Sparkasse) in Allianz Global Investors (Raiffeisen banka). Ugasnil je luksemburški krovni sklad KD DeLux, zato pa se je na prehodu v leto 2009 iz obstoječih skladov oblikovalo 11 domačih krovnih skladov. Poleg njih nastopa še 6 tujih krovnih skladov, vendar še niti v enem tujem skladu niso izpolnili pogojev, ki bi slovenskim vlagateljem omogočili izkoriščanje davčnih prednosti. Banka Koper in Raiffeisen banka sta zaenkrat edini med tujimi bankami, ki poleg skladov svoje matične banke tržita tudi druge tuje sklade.
Zanimivi novi skladi
Novi udeleženci na slovenskem trgu so prinesli nekaj novosti. Med nekonvencionalnimi skladi lahko omenimo VB Smile, Probanka Sigma — sklad absolutnega donosa in tri ozko specializirane Probankine indeksne sklade. Posebnost ponudbe Franklin Templeton sta kvazi-nepremičninski sklad Franklin Global Real Estate (Euro) Fund (A), ki vlaga v zaprte nepremičninske sklade (REIT — več o tem) in Templeton Global Total Return Fund (A), ki zasleduje cilj absolutnega donosa (več o tem) z naložbami v raznovrstne dolžniške vrednostne papirje. Skladi Franklin Templetona nastopajo v več različnih oblikah — tržijo se točke razredov A (višja vstopna provizija, nižja upravljavska), N (nižja vstopna provizija, višja upravljavska), A-HI, N-HI (z zavarovanjem pred valutnim tveganjem).
Zanimivosti v ponudbi Allianza sta Allianz RCM Enhanced Money Market (AT) in Allianz RCM Growing Markets Protect (AT). Prvi sklad je »nadgrajeni« denarni sklad, kar pomeni, da lahko uporablja tudi razne izvedene finančne inštrumente (tudi npr. na valute in surovine), vendar pa zasleduje cilj, da je na koncu koledarskega meseca VEP vsaj enako visok, kot je bil na začetku meseca. Drugi sklad pa je manj običajen garantirani sklad skladov, ki vsebuje sprotno garancijo (več o tem). To pomeni, da garantira 90% najvišje dosežene vrednosti v preteklem letu na dan, ki je eno leto kasneje kot dan jamstva. Jamstvo se zviša, če točka zraste za 5% nad prejšnji zajamčeni nivo.
Erste Sparinvest je na slovenski trg vstopil z 20 skladi. Med njimi so trije skladi skladov, z različnimi stopnjami tveganosti. Poleg njih pa izstopajo še nenavadni denarni sklad, ki vlaga na nastajajoče trge ESPA Cash Emerging Markets, delniški sklad surovinskih podjetij ESPA Stock Commodities in sklad azijskih nepremičninskih podjetij ESPA Stock Asia-Pacific Property.
Kriza
Zadnji trije ponudniki so sicer s trženjem skladov pričeli že med trajanjem finančne krize, ko se je apetit slovenskih vlagateljev za tvegane naložbe dramatično zmanjšal, zato še niso doživeli kake posebne promocije in velikih vplačil. Preslabo zanimanje je sicer v zadnjem času vodilo tudi k odločitvi o prenehanju trženja nekaterih tujih skladov. VB Invest je umaknil 3 sklade, nekaj jih je umaknil oziroma likvidiral tudi SGAM, ki je — kar lahko danes, za nazaj vidimo kot kontraindikator — konec leta 2007 pripeljal eksotični sklad luksuznih izdelkov SGAM Fund — Equities Luxury & Lifestyle A.
Med domačimi skladi še ni prišlo do likvidacij ali pripojitev kljub temu, da so nekateri skladi zaradi majhnosti nerentabilni. Prvi znanilec dogajanja na tem področju je napoved povezovanja družb MP, Publikum in Poteza, ki utegne prinesti tudi nekaj konsolidacije pri skladih — novela zakona ZISDU-1B iz leta 2007 omogoča tudi pripojitve skladov.
Sklenemo lahko, da je po osmih letih od uveljavitve evropsko primerljivega zakona, ki je uredil to področje, in po petih letih od vstopa tujcev, slovenski trg zaključil svoje začetno, pionirsko obdobje in bi ga zdaj že lahko uvrstili med srednje razvite trge malih članic EU. Panoga upravljanja premoženja je ciklična in več dinamike bo verjetno sledilo, ko se trg spet za daljši čas obrne navzgor.
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Vam skladov še ni dovolj? (dve leti kasneje)
Pred dvema letoma in pol smo v članku Vam skladov še ni dovolj? pregledali takratno stanje na slovenskem trgu.
Med letoma 2007 in 2009 se je število skladov pri nas povečevalo. Domačih je zdaj 127, tujih pa 153 (vir: Mesečno poročilo ATVP na dan 29.5. 2009 ). Tujih ponudnikov — družb, ki sklade tržijo preko slovenskih bank — je zdaj 12 in so po številu že skoraj ujeli domačo trinajsterico. Po količini sredstev to še ne drži. V domačih skladih je trikrat več denarja kot v tujih (vir: Poročilo Banke Slovenije o finančni stabilnosti, maj 2009, str. 131), vendar tržna je koncentracija zelo velika. Glavnina sredstev se nahaja v manjšem številu velikih skladov (seveda za naše razmere), poleg njih pa obstaja še mnogo »pritlikavcev« z manj kot 5 milijoni evrov in celo precej skladov, ki ne dosegajo niti pol milijona sredstev v upravljanju.
Novi udeleženci
Na trg so vstopili VB Invest (distributer je Volksbank), Franklin Templeton (Banka Koper), Erste Sparinvest (Banka Sparkasse) in Allianz Global Investors (Raiffeisen banka). Ugasnil je luksemburški krovni sklad KD DeLux, zato pa se je na prehodu v leto 2009 iz obstoječih skladov oblikovalo 11 domačih krovnih skladov. Poleg njih nastopa še 6 tujih krovnih skladov, vendar še niti v enem tujem skladu niso izpolnili pogojev, ki bi slovenskim vlagateljem omogočili izkoriščanje davčnih prednosti. Banka Koper in Raiffeisen banka sta zaenkrat edini med tujimi bankami, ki poleg skladov svoje matične banke tržita tudi druge tuje sklade.
Zanimivi novi skladi
Novi udeleženci na slovenskem trgu so prinesli nekaj novosti. Med nekonvencionalnimi skladi lahko omenimo VB Smile, Probanka Sigma — sklad absolutnega donosa in tri ozko specializirane Probankine indeksne sklade. Posebnost ponudbe Franklin Templeton sta kvazi-nepremičninski sklad Franklin Global Real Estate (Euro) Fund (A), ki vlaga v zaprte nepremičninske sklade (REIT — več o tem) in Templeton Global Total Return Fund (A), ki zasleduje cilj absolutnega donosa (več o tem) z naložbami v raznovrstne dolžniške vrednostne papirje. Skladi Franklin Templetona nastopajo v več različnih oblikah — tržijo se točke razredov A (višja vstopna provizija, nižja upravljavska), N (nižja vstopna provizija, višja upravljavska), A-HI, N-HI (z zavarovanjem pred valutnim tveganjem).
Zanimivosti v ponudbi Allianza sta Allianz RCM Enhanced Money Market (AT) in Allianz RCM Growing Markets Protect (AT). Prvi sklad je »nadgrajeni« denarni sklad, kar pomeni, da lahko uporablja tudi razne izvedene finančne inštrumente (tudi npr. na valute in surovine), vendar pa zasleduje cilj, da je na koncu koledarskega meseca VEP vsaj enako visok, kot je bil na začetku meseca. Drugi sklad pa je manj običajen garantirani sklad skladov, ki vsebuje sprotno garancijo (več o tem). To pomeni, da garantira 90% najvišje dosežene vrednosti v preteklem letu na dan, ki je eno leto kasneje kot dan jamstva. Jamstvo se zviša, če točka zraste za 5% nad prejšnji zajamčeni nivo.
Erste Sparinvest je na slovenski trg vstopil z 20 skladi. Med njimi so trije skladi skladov, z različnimi stopnjami tveganosti. Poleg njih pa izstopajo še nenavadni denarni sklad, ki vlaga na nastajajoče trge ESPA Cash Emerging Markets, delniški sklad surovinskih podjetij ESPA Stock Commodities in sklad azijskih nepremičninskih podjetij ESPA Stock Asia-Pacific Property.
Kriza
Zadnji trije ponudniki so sicer s trženjem skladov pričeli že med trajanjem finančne krize, ko se je apetit slovenskih vlagateljev za tvegane naložbe dramatično zmanjšal, zato še niso doživeli kake posebne promocije in velikih vplačil. Preslabo zanimanje je sicer v zadnjem času vodilo tudi k odločitvi o prenehanju trženja nekaterih tujih skladov. VB Invest je umaknil 3 sklade, nekaj jih je umaknil oziroma likvidiral tudi SGAM, ki je — kar lahko danes, za nazaj vidimo kot kontraindikator — konec leta 2007 pripeljal eksotični sklad luksuznih izdelkov SGAM Fund — Equities Luxury & Lifestyle A.
Med domačimi skladi še ni prišlo do likvidacij ali pripojitev kljub temu, da so nekateri skladi zaradi majhnosti nerentabilni. Prvi znanilec dogajanja na tem področju je napoved povezovanja družb MP, Publikum in Poteza, ki utegne prinesti tudi nekaj konsolidacije pri skladih — novela zakona ZISDU-1B iz leta 2007 omogoča tudi pripojitve skladov.
Sklenemo lahko, da je po osmih letih od uveljavitve evropsko primerljivega zakona, ki je uredil to področje, in po petih letih od vstopa tujcev, slovenski trg zaključil svoje začetno, pionirsko obdobje in bi ga zdaj že lahko uvrstili med srednje razvite trge malih članic EU. Panoga upravljanja premoženja je ciklična in več dinamike bo verjetno sledilo, ko se trg spet za daljši čas obrne navzgor.