Beseda špekulant v drugih jezikih ni psovka (tako kot to mogoče velja v slovenščini), pač pa v finančnem svetu označuje osebo, ki se loteva tveganih podvigov trgovanja z vrednostnimi papirji.
Objavljeno na Finančni točki, 22. septembra 2009
Špekulant izhaja iz dejstva, da je življenje samo polno tveganj. Na vsakem koraku lahko naletimo na tveganje: nepričakovane nezaželene stvari se nam pač vseeno dogajajo. Življenje, v katerem bi poskušali vsako tveganje zmanjšati na minimum, bi bilo zelo dolgočasno. Špekulant sprejema razumna tveganja in tvega s ciljem doseči dobiček.
Švica med drugim slovi po bančništvu. Da so bile švicarske banke zgodovinsko zelo uspešne, ni samo posledica švicarskega geopolitičnega položaja, pač pa tudi plemenitenja denarja s trgovanjem, oziroma špekulacijami. Vodila, ki so se jih pri tem držale generacije švicarskih bančnikov, je avtor Max Gunther, tudi sam bankir, zbral v knjigi z naslovom The Zurich Axioms (Züriški aksiomi). Tudi po več kot dvajsetih letih od izida je njena vsebina še vedno aktualna.
1. aksiom — O tveganju
Tveganje ni nekaj, čemur se moramo za vsako ceno izogibati, pač pa ga je treba v razumni meri sprejemati. Seveda smo potem zaradi sprejetega tveganja zaskrbljeni, a s tem ni nič narobe. Če niste zaskrbljeni, ne tvegate dovolj. To pomeni, da se je treba upreti skušnjavi prevelike razpršitve in da je treba vedno ‘igrati za omembe vreden znesek’. Če boste vedno stavili le znesek, ki si ga lahko brez težav privoščite izgubiti, s špekulacijami ne boste obogateli. In nasprotno, če boste naložbe pretirano razpršili, boste podobni žonglerju, ki si prizadeva istočasno v zraku obdržati preveč žogic.
2. aksiom — O pohlepu
Profit je treba z mize vzeti ‘prezgodaj’. Torej, ne iščite optimalnega trenutka za realizacijo dobička, pač pa to storite, še preden bo po vašem mnenju ta trenutek nastopil. Pametno si je vnaprej zastaviti cilj (npr. višino dobička), ki ga želimo z neko naložbo doseči. Ko je ta cilj dosežen, se poslovimo in preostalim zaželimo srečno pot še naprej.
3. aksiom — O upanju
Prejšnji aksiom svetuje, kaj storiti, ko gredo stvari v pravilni smeri. Kaj pa, ko gredo narobe? Tedaj je odlašanje škodljivo. Ko se ladja začne potapljati, se ni modro zatekati k upanju ali molitvi za preobrat. Ladjo je treba nemudoma zapustiti. Seveda se nam lahko zgodi, da bomo naknadno svojo odločitev obžalovali, če se cena delnice potem spet močno dvigne. Pa vendar, majhne izgube so dobrodošle, kajti z njimi se izognemo velikim izgubam.
4. aksiom — O napovedovanju
Napovedovanje prihodnosti ne deluje. Še posebej ne, kadar je v igri človeško obnašanje. Sprijaznite se s tem. Svoje odločitve temeljiti na napovedih analitikov, gurujev, nobelovcev in podobnih ekspertov ni pametno. Uspešen špekulant je tisti, ki ukrepa pravilno glede na to, kaj se JE zgodilo, ne pa glede na to, kaj se domnevno BO zgodilo.
5. aksiom — O vzorcih
Ljudje smo močno nagnjeni k »prepoznavanju vzorcev«. To pomeni, da v kaosu ali popolnoma slučajni razporeditvi števil iščemo in tudi najdemo neke domnevne vzorce. Najbolj vabljiva so zgodovinska sklepanja. Če se je nekoč zgodil dogodek A, ki mu je sledil dogodek B, nas močno mika sklep, da se bo ponovno zgodil dogodek B, če se je spet zgodil novi dogodek A. Vsa tehnična analiza sloni na tej iluziji. Korelacij lahko najdemo, kolikor hočemo. Resničnih vzročno posledičnih povezav je malo.
6. aksiom — O gibljivosti
Lojalnost in nostalgija sta špekulantova sovražnika, saj ga ovirata pri gibanju — prehajanju med različnimi naložbami. Ne ostajajte pri sedanji naložbi za vsako ceno, če mimo pride druga, privlačnejša.
7. aksion — O intuiciji
Lahko se nam zgodi, da kdaj pa kdaj dobimo nerazložljiv preblisk, da bi bilo nekaj pametno storiti, npr. neko delnico prodati ali pa kupiti. Švicarski bankirji pravijo, da tako slutnjo velja upoštevati le, če jo lahko tudi racionalno razložimo ali pojasnimo. Nikakor pa ni pametno teh slutenj zamenjevati z običajnim upanjem.
8. aksiom — O religiji
Abraham Lincoln je nekoč izjavil, da mora bog izredno ljubiti reveže, kajti sicer jih ne bi napravil v tako velikem številu. Švicarski aksiomi se sicer ne opredeljujejo do vprašanja, ali bog obstaja ali ne. Pravijo pa, da ni videti nobenih dokazov za to, da bi božji načrt vključeval točko, da boste vi obogateli. Po vsem sodeč se božanstvu ali božanstvom (če obstaja ali obstajajo) gladko fučka za to, ali boste vi bogati ali revni. Na njihovo pomoč se potemtakem ne velja zanašati. Isto velja tudi za podobna verovanja ali prepričanja: če bi astrologija delovala, bi bili astrologi bogataši.
9. aksiom — O optimizmu in pesimizmu
Optimist je tisti, ki pričakuje pozitivno prihodnost. Boljše kot optimizem je zaupanje v to, da bomo dobro prenesli tudi morebitne slabe dogodke v prihodnosti. Sprejemati špekulativne odločitve samo na podlagi slepega optimizma ni modro.
10. aksiom — O konsenzu
Kadar se o nečem skorajda vsi strinjajo, je verjetno narobe ukrepati skladno s tem prepričanjem. To vključuje kupovanje tistih naložb, ki so le v nekem trenutkku moderne in za katere vsi trdijo, da se z njimi ne da zgrešiti. Ne pustite se zriniti v korakajočo množico ovac.
11. aksiom — O trmoglavosti
Vztrajnost je lepa čednost, pravi pregovor. A pri špekulacijah ne gre za čednosti ali osebnostne vrline, pač pa za služenje denarja. Tu so pravila drugačna. To pomeni, da ni pametno dokupovati naložbe, ki gre v napačni smeri, da bi si tako »zniževali povprečno nakupno ceno«. Trmoglavo prepričanje v svoj prav nas lahko drago stane.
12. aksiom — O načrtovanju
Nagnjenost k temu, da si želimo prihodnost načrtovati, korak po korak in zastavljati cilje enega za drugim, je vsesplošna človeška lastnost. Ne pustimo pa, da nas zavede v neke dolgoročne načrte, ki bi se jih oklepali kot pijanec plota. Dolgoročno načrtovanje krepi iluzijo, da imamo prihodnost pod kontrolo oziroma, da imamo nanjo vpliv (glej tudi 4. aksiom). Če vam nekdo poskuša nekaj prodati kot »dolgoročno naložbo«, bi bil nakup skoraj zanesljivo napaka (glej tudi 11. aksiom). Zares dobre dolgoročne naložbe so hudičevo redke.
Prvo izdajo Züriških aksiomov v angleščini je nekdo pretipkal in že dolgo kroži na internetu. Zadnjo, dopolnjeno izdajo knjige iz leta 2005 pa je mogoče kupiti na Amazonu in drugod.
Ta članek je bil objavljen v kategoriji borza z značko FT, knjige.
Nerviranje z ležarino: V začetku vsakega koledarskega leta borzne hiše znervirajo približno 600 tisoč slovenskih imetnikov delnic in obveznic, ko jim zaračunajo ležarino, to...
Saj tudi drugi to počnejo: Po sodbi Vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo pritožbo kaznovanih brokerjev Probanke zaradi tržne manipulacije (friziranja tečaja delnice Pivovarne Laško...
Trguj in... zapravi vse: Po štirih letih se znova začenja resničnostni show World Top Investor. Tokrat pod geslom Trguj in zmaguj ter z lokalnim sponzorstvom borzne hiše Iliri...
Citat dneva
There are more goods bought by the heart than by the head. -- George Henning
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Švicarski napotki špekulantom
klikni za povečavo
Beseda špekulant v drugih jezikih ni psovka (tako kot to mogoče velja v slovenščini), pač pa v finančnem svetu označuje osebo, ki se loteva tveganih podvigov trgovanja z vrednostnimi papirji.
Švica med drugim slovi po bančništvu. Da so bile švicarske banke zgodovinsko zelo uspešne, ni samo posledica švicarskega geopolitičnega položaja, pač pa tudi plemenitenja denarja s trgovanjem, oziroma špekulacijami. Vodila, ki so se jih pri tem držale generacije švicarskih bančnikov, je avtor Max Gunther, tudi sam bankir, zbral v knjigi z naslovom The Zurich Axioms
(Züriški aksiomi). Tudi po več kot dvajsetih letih od izida je njena vsebina še vedno aktualna.
1. aksiom — O tveganju
Tveganje ni nekaj, čemur se moramo za vsako ceno izogibati, pač pa ga je treba v razumni meri sprejemati. Seveda smo potem zaradi sprejetega tveganja zaskrbljeni, a s tem ni nič narobe. Če niste zaskrbljeni, ne tvegate dovolj. To pomeni, da se je treba upreti skušnjavi prevelike razpršitve in da je treba vedno ‘igrati za omembe vreden znesek’. Če boste vedno stavili le znesek, ki si ga lahko brez težav privoščite izgubiti, s špekulacijami ne boste obogateli. In nasprotno, če boste naložbe pretirano razpršili, boste podobni žonglerju, ki si prizadeva istočasno v zraku obdržati preveč žogic.
2. aksiom — O pohlepu
Profit je treba z mize vzeti ‘prezgodaj’. Torej, ne iščite optimalnega trenutka za realizacijo dobička, pač pa to storite, še preden bo po vašem mnenju ta trenutek nastopil. Pametno si je vnaprej zastaviti cilj (npr. višino dobička), ki ga želimo z neko naložbo doseči. Ko je ta cilj dosežen, se poslovimo in preostalim zaželimo srečno pot še naprej.
3. aksiom — O upanju
Prejšnji aksiom svetuje, kaj storiti, ko gredo stvari v pravilni smeri. Kaj pa, ko gredo narobe? Tedaj je odlašanje škodljivo. Ko se ladja začne potapljati, se ni modro zatekati k upanju ali molitvi za preobrat. Ladjo je treba nemudoma zapustiti. Seveda se nam lahko zgodi, da bomo naknadno svojo odločitev obžalovali, če se cena delnice potem spet močno dvigne. Pa vendar, majhne izgube so dobrodošle, kajti z njimi se izognemo velikim izgubam.
4. aksiom — O napovedovanju
Napovedovanje prihodnosti ne deluje. Še posebej ne, kadar je v igri človeško obnašanje. Sprijaznite se s tem. Svoje odločitve temeljiti na napovedih analitikov, gurujev, nobelovcev in podobnih ekspertov ni pametno. Uspešen špekulant je tisti, ki ukrepa pravilno glede na to, kaj se JE zgodilo, ne pa glede na to, kaj se domnevno BO zgodilo.
5. aksiom — O vzorcih
Ljudje smo močno nagnjeni k »prepoznavanju vzorcev«. To pomeni, da v kaosu ali popolnoma slučajni razporeditvi števil iščemo in tudi najdemo neke domnevne vzorce. Najbolj vabljiva so zgodovinska sklepanja. Če se je nekoč zgodil dogodek A, ki mu je sledil dogodek B, nas močno mika sklep, da se bo ponovno zgodil dogodek B, če se je spet zgodil novi dogodek A. Vsa tehnična analiza sloni na tej iluziji. Korelacij lahko najdemo, kolikor hočemo. Resničnih vzročno posledičnih povezav je malo.
6. aksiom — O gibljivosti
Lojalnost in nostalgija sta špekulantova sovražnika, saj ga ovirata pri gibanju — prehajanju med različnimi naložbami. Ne ostajajte pri sedanji naložbi za vsako ceno, če mimo pride druga, privlačnejša.
7. aksion — O intuiciji
Lahko se nam zgodi, da kdaj pa kdaj dobimo nerazložljiv preblisk, da bi bilo nekaj pametno storiti, npr. neko delnico prodati ali pa kupiti. Švicarski bankirji pravijo, da tako slutnjo velja upoštevati le, če jo lahko tudi racionalno razložimo ali pojasnimo. Nikakor pa ni pametno teh slutenj zamenjevati z običajnim upanjem.
8. aksiom — O religiji
Abraham Lincoln je nekoč izjavil, da mora bog izredno ljubiti reveže, kajti sicer jih ne bi napravil v tako velikem številu. Švicarski aksiomi se sicer ne opredeljujejo do vprašanja, ali bog obstaja ali ne. Pravijo pa, da ni videti nobenih dokazov za to, da bi božji načrt vključeval točko, da boste vi obogateli. Po vsem sodeč se božanstvu ali božanstvom (če obstaja ali obstajajo) gladko fučka za to, ali boste vi bogati ali revni. Na njihovo pomoč se potemtakem ne velja zanašati. Isto velja tudi za podobna verovanja ali prepričanja: če bi astrologija delovala, bi bili astrologi bogataši.
9. aksiom — O optimizmu in pesimizmu
Optimist je tisti, ki pričakuje pozitivno prihodnost. Boljše kot optimizem je zaupanje v to, da bomo dobro prenesli tudi morebitne slabe dogodke v prihodnosti. Sprejemati špekulativne odločitve samo na podlagi slepega optimizma ni modro.
10. aksiom — O konsenzu
Kadar se o nečem skorajda vsi strinjajo, je verjetno narobe ukrepati skladno s tem prepričanjem. To vključuje kupovanje tistih naložb, ki so le v nekem trenutkku moderne in za katere vsi trdijo, da se z njimi ne da zgrešiti. Ne pustite se zriniti v korakajočo množico ovac.
11. aksiom — O trmoglavosti
Vztrajnost je lepa čednost, pravi pregovor. A pri špekulacijah ne gre za čednosti ali osebnostne vrline, pač pa za služenje denarja. Tu so pravila drugačna. To pomeni, da ni pametno dokupovati naložbe, ki gre v napačni smeri, da bi si tako »zniževali povprečno nakupno ceno«. Trmoglavo prepričanje v svoj prav nas lahko drago stane.
12. aksiom — O načrtovanju
Nagnjenost k temu, da si želimo prihodnost načrtovati, korak po korak in zastavljati cilje enega za drugim, je vsesplošna človeška lastnost. Ne pustimo pa, da nas zavede v neke dolgoročne načrte, ki bi se jih oklepali kot pijanec plota. Dolgoročno načrtovanje krepi iluzijo, da imamo prihodnost pod kontrolo oziroma, da imamo nanjo vpliv (glej tudi 4. aksiom). Če vam nekdo poskuša nekaj prodati kot »dolgoročno naložbo«, bi bil nakup skoraj zanesljivo napaka (glej tudi 11. aksiom). Zares dobre dolgoročne naložbe so hudičevo redke.
Prvo izdajo Züriških aksiomov v angleščini je nekdo pretipkal in že dolgo kroži na internetu. Zadnjo, dopolnjeno izdajo knjige iz leta 2005 pa je mogoče kupiti na Amazonu
in drugod.