Vzajemni skladi imajo življenjsko dobo.
Objavljeno na Finančni točki, 20. novembra 2009
Nekateri, redki, doživijo visoko starost v približno nespremenjeni obliki (naložbeni usmeritvi), drugi se po poti spreminjajo ali preimenujejo. Pogosto se življenjska pot nekega ne dovolj uspešnega sklada konča tako, da ga pripojijo k drugemu. Redkeje pa sklad ugasne z likvidacijo — naložbe se razprodajo in kupnina se razdeli imetnikom točk.
Ameriška analitska agencija Morningstar ocenjuje, da bo v letu 2009 zaradi pripojitev in likvidacij izginilo preko 5% evropskih vzajemnih skladov, ki so obstajali v začetku leta 2009, kar pomeni preko 1.800 skladov. Zaradi tega lahko vlagatelji, ki ne spremljajo redno svojih naložb, neuspešno iščejo svoj sklad v tečajnici v časopisju, ali pa doživijo presenečenje, ko od svoje družbe za upravljanje prejmejo izpisek stanja in na njem najdejo neko popolnoma neznano ime sklada, v katerega zanesljivo niso nikoli vložili svojega denarja. Velikemu delu slovenskih vlagateljev so sicer tovrstne zgodbe že znane iz pidovskih certifikatskih transformacij, ki bodo predvidoma končane v letu 2011, ko se še zadnji idi pretvorijo v vzajemne sklade.Na slovenskem trgu nastopajo skladi domačih in tujih DZU. Pri tujih skladih je bilo transformacij veliko, pri domačih pa bistveno manj, kljub temu, da jih predpisi omogočajo.
Vsi domači skladi so pred leti preimenovanje doživeli zaradi uveljavitve zakonskega določila, ki zahteva, da ime odraža naložbeno politiko. Tako zdaj, na primer, nekdanji »Krekov sklad Klas« nastopa pod imenom »Krekov Klas, družbeno odgovorni delniški podsklad«. Do manjših kozmetičnih sprememb imen je namreč v letošnjem letu prišlo ob oblikovanju krovnih skladov, s čimer so se nekdaj samostojni vzajemni skladi preoblikovali v podsklade znoraj enega krovnega sklada.
Ravno tako so DZUji tudi preoblikovanje idov v vzajemne sklade izkoristili za nova imena. Tako smo dobili Infond Global, Infond Dynamic, še pred tem Probanka Globalni naložbeni sklad in tako dalje.
V preteklih petih letih, odkar se tuji skladi legalno tržijo pri nas, je te tuje sklade doletelo relativno veliko sprememb, ki so prikazane v spodnjih tabelah. V nekaj primerih je isti sklad doživel celo več zaporednih transformacij.
Preimenovanja DZU in bank-distributerjev
Do teh ponavadi pride ob spremembi lastništva v finančnih grupacijah:
| staro ime |
novo ime |
| Capital Invest |
Pioneer Funds Austria |
| Sanpaolo IMI |
Eurizon |
| Raiffeisen Krekova banka d.d. |
Raiffeisen banka d.d. |
| Bank Austria Creditanstalt d.d. |
Unicredit banka Slovenija d.d. |
Preimenovanja skladov brez spremembe bistvene naložbene politike
Do teh ponavadi pride iz marketinških razlogov, ali zaradi zahtev regulatorja:
| staro ime |
novo ime |
| Raiffeisen-Konvergenz-Rent |
Raiffeisen-OsteuropaPlus-Rent |
| KD Delux Central, Eastern & South European Bonds |
KD Delux Eastern European Bonds |
| KD Delux Central, Eastern & South European Equities |
KD Delux Eastern European Equities |
| SGAM Equities Eastern Europe |
SGAM Equities Emerging Europe |
| Raiffeisen-Euro-Liquid |
Raiffeisen-Euro-ShortTerm-Rent |
Preimenovanje sklada zaradi spremembe naložbene politike
Do teh pride ponavadi zaradi premajhnega uspeha na trgu:
| staro ime |
novo ime |
| SGAM Equities Pacific |
SGAM Equities Asia Pac Dual Strategies |
| SGAM Equities Japan |
SGAM Equities Japan Concentrated Growth |
| SGAM Equities Europe |
SGAM Equities Concentrated Europe |
| SGAM Bonds Euro Evolutive |
SGAM Bonds Absolute Return Interest Rate |
| SGAM Equities Euroland Non Cyclicals |
SGAM Equities Global Energy |
| SGAM Bonds USD |
SGAM Bonds US Opportunistic Core Plus |
| SGAM Equities Japan Concentrated Value |
SGAM Equities Japan Concentrated |
| Pioneer Eastern Europe Equity |
Pioneer Emerging Europe & Mediterranean Equity |
| Raiffeisen-EmergingMarkets-Infrastruktur |
Raiffeisen-Infrastruktur-Aktien |
Pripojitve enega sklada k drugemu
Tržno neuspešni sklad se pripoji k uspešnejšemu z drugačno (ponavadi sicer sorodno) naložbeno politiko:
| sklad, ki se pripaja |
sklad, h kateremu se pripaja |
| Raiffeisen-OsteuropaPlus-Rent |
Raiffeisen-Osteuropa-Rent |
| SGAM Equities Asian E-business |
SGAM Equities Global Technology |
| SGAM Bonds US High Yield |
SGAM Bonds US Opportunistic Core Plus |
| SGAM Bonds Emerging Countries |
GAM Bonds US Opportunistic Core Plus |
| SGAM Equities Switzerland |
SGAM Equities Europe Opportunities |
| SGAM Bonds US Mortgage Backed Securities |
ESGAM Bonds US Opportunistic Core Plus |
| SGAM Equities Euroland Midcap |
SGAM Equities Euroland Small cap |
| SGAM Bonds CHF |
SGAM Bonds Europe |
| PFA Masterfonds Emerging Markets |
PFA VM Equity Strategy Emerging markets |
| Raiffeisen AR Emerging Markets |
Raiffeisen AR Global Balanced |
| Raiffeisen Emerging Europe SmallCap |
Raiffeisen Osteuropa-Aktien |
| Pioneer International Bond |
Pioneer Global Aggregate Bond |
| Pioneer P.F. Global Dynamic Plus |
Pioneer P.F. Global Flexible |
| Raiffeisen EmergingASEAN |
Raiffeisen Euroasien-Aktien |
Združitev in preimenovanje
Tu se dva sklada združita v novega (nobeno od izvornih imen ne ostane):
| prvi sklad |
drugi sklad |
združeni sklad |
| PFA Central Europe Bond |
PFA Eastern Europe Bond |
PFA Central & Eastern Europe Bond |
| SGAM Equities International |
SGAM Equities Global Quant |
SGAM Equities Global |
Likvidacija
Pri likvidaciji sklad ugasne, premoženje se razproda in vlagatelji dobijo sorazmerni del kupnine nazaj na svoj račun ali pa denar preusmerijo v nakup točk drugega sklada:
| likvidirani sklad |
| vsi podskladi KD Delux |
| SGAM Equities Japan Concentrated Growth |
| SGAM Dynamic Money Convert |
| SGAM Equities UK |
| SGAM Equities Japan Concentrated Growth |
| SGAM Equities Global Technology |
| SGAM Index Euroland Plus |
| SGAM Index Japan Plus |
| SGAM Index US Plus |
Prenehanje trženja v Sloveniji
Pri tem se tuja DZU odloči, da ne bo podaljšala notifikacije za trženje posameznega sklada v Sloveniji (na primer, zaradi previsokih stroškov, ki jih mora letno plačevati za vsak notificirani sklad). Sklad normalno deluje naprej, le v tečajnici ga ni več. Obstoječi vlagatelji načeloma še vedno lahko vanj vplačujejo.
| tuji sklad, ki se ne trži več v Sloveniji |
| SGAM Money Market Euro |
| SGAM SGAM Bonds Europe Corporate |
| SGAM Bonds Absolute Return Interest Rate |
| SGAM Bonds Euro Inflation Linked |
| SGAM Bonds Europe |
| SGAM Bonds Europe Asset Backed Securities |
| SGAM Bonds Euro High TE |
| SGAM Bonds US Mortgage Backed Securities |
| SGAM Bonds Emerging Countries |
| SGAM Equities Europe Opportunities |
| SGAM Equities US Large Cap Growth |
| SGAM Equities US Small Cap value |
| SGAM Equities US Value Opportunities |
| SGAM Equities Japan Target |
| SGAM Equities Euroland Cyclicals |
| Volksbank-Europa-Rentenfonds |
| Volksbank-Amerika-Invest |
| Volksbank-Modern-Times |
Kaj te spremembe pomenijo za vlagatelje
Spremembam se vlagatelji skorajda ne morejo izogniti, kajti konkurenca med DZUji je ostra in marketinške domislice so številne. Te spremembe potekajo izključno po volji upravljavskih družb, vlagatelji nanje ne morejo vplivati.
Najbolj neškodljiva sta običajno preimenovanje, kjer ni spremembe naložbene politike in pa umik sklada iz trženja v Sloveniji. To dvoje obstoječih vlagateljev skorajda ne prizadane.
Bolj neprijetne so pripojitve in spremembe naložbene politike, saj povzročijo, da ima vlagatelj naložbo v nekem skladu, v katerega morda ni hotel vstopiti; morda je zaradi tega preveč izpostavljen določenemu trgu; morda je vstopna upravljavska provizija višja kot prej.
Najslabše so likvidacije, saj lahko vlagateljem pridelajo še davčno obveznost. Če je likvidacijska cena višja od nabavne cene točk, bo vlagatelj, kljub temu, da je do likvidacije prišlo proti njegovi volji, moral plačati še davek od kapitalskih dobičkov.
RSS prispevki
Dostava po e-pošti
Twitter
Kaj, če vaš sklad izgine?
Vzajemni skladi imajo življenjsko dobo.
Ameriška analitska agencija Morningstar ocenjuje, da bo v letu 2009 zaradi pripojitev in likvidacij izginilo preko 5% evropskih vzajemnih skladov, ki so obstajali v začetku leta 2009, kar pomeni preko 1.800 skladov. Zaradi tega lahko vlagatelji, ki ne spremljajo redno svojih naložb, neuspešno iščejo svoj sklad v tečajnici v časopisju, ali pa doživijo presenečenje, ko od svoje družbe za upravljanje prejmejo izpisek stanja in na njem najdejo neko popolnoma neznano ime sklada, v katerega zanesljivo niso nikoli vložili svojega denarja. Velikemu delu slovenskih vlagateljev so sicer tovrstne zgodbe že znane iz pidovskih certifikatskih transformacij, ki bodo predvidoma končane v letu 2011, ko se še zadnji idi pretvorijo v vzajemne sklade.Na slovenskem trgu nastopajo skladi domačih in tujih DZU. Pri tujih skladih je bilo transformacij veliko, pri domačih pa bistveno manj, kljub temu, da jih predpisi omogočajo.
Vsi domači skladi so pred leti preimenovanje doživeli zaradi uveljavitve zakonskega določila, ki zahteva, da ime odraža naložbeno politiko. Tako zdaj, na primer, nekdanji »Krekov sklad Klas« nastopa pod imenom »Krekov Klas, družbeno odgovorni delniški podsklad«. Do manjših kozmetičnih sprememb imen je namreč v letošnjem letu prišlo ob oblikovanju krovnih skladov, s čimer so se nekdaj samostojni vzajemni skladi preoblikovali v podsklade znoraj enega krovnega sklada.
Ravno tako so DZUji tudi preoblikovanje idov v vzajemne sklade izkoristili za nova imena. Tako smo dobili Infond Global, Infond Dynamic, še pred tem Probanka Globalni naložbeni sklad in tako dalje.
V preteklih petih letih, odkar se tuji skladi legalno tržijo pri nas, je te tuje sklade doletelo relativno veliko sprememb, ki so prikazane v spodnjih tabelah. V nekaj primerih je isti sklad doživel celo več zaporednih transformacij.
Preimenovanja DZU in bank-distributerjev
Do teh ponavadi pride ob spremembi lastništva v finančnih grupacijah:
Preimenovanja skladov brez spremembe bistvene naložbene politike
Do teh ponavadi pride iz marketinških razlogov, ali zaradi zahtev regulatorja:
Preimenovanje sklada zaradi spremembe naložbene politike
Do teh pride ponavadi zaradi premajhnega uspeha na trgu:
Pripojitve enega sklada k drugemu
Tržno neuspešni sklad se pripoji k uspešnejšemu z drugačno (ponavadi sicer sorodno) naložbeno politiko:
Združitev in preimenovanje
Tu se dva sklada združita v novega (nobeno od izvornih imen ne ostane):
Likvidacija
Pri likvidaciji sklad ugasne, premoženje se razproda in vlagatelji dobijo sorazmerni del kupnine nazaj na svoj račun ali pa denar preusmerijo v nakup točk drugega sklada:
Prenehanje trženja v Sloveniji
Pri tem se tuja DZU odloči, da ne bo podaljšala notifikacije za trženje posameznega sklada v Sloveniji (na primer, zaradi previsokih stroškov, ki jih mora letno plačevati za vsak notificirani sklad). Sklad normalno deluje naprej, le v tečajnici ga ni več. Obstoječi vlagatelji načeloma še vedno lahko vanj vplačujejo.
Kaj te spremembe pomenijo za vlagatelje
Spremembam se vlagatelji skorajda ne morejo izogniti, kajti konkurenca med DZUji je ostra in marketinške domislice so številne. Te spremembe potekajo izključno po volji upravljavskih družb, vlagatelji nanje ne morejo vplivati.
Najbolj neškodljiva sta običajno preimenovanje, kjer ni spremembe naložbene politike in pa umik sklada iz trženja v Sloveniji. To dvoje obstoječih vlagateljev skorajda ne prizadane.
Bolj neprijetne so pripojitve in spremembe naložbene politike, saj povzročijo, da ima vlagatelj naložbo v nekem skladu, v katerega morda ni hotel vstopiti; morda je zaradi tega preveč izpostavljen določenemu trgu; morda je vstopna upravljavska provizija višja kot prej.
Najslabše so likvidacije, saj lahko vlagateljem pridelajo še davčno obveznost. Če je likvidacijska cena višja od nabavne cene točk, bo vlagatelj, kljub temu, da je do likvidacije prišlo proti njegovi volji, moral plačati še davek od kapitalskih dobičkov.
Sorodni članki