Nekateri, redki, doživijo visoko starost v približno nespremenjeni obliki (naložbeni usmeritvi), drugi se po poti spreminjajo ali preimenujejo. Pogosto se življenjska pot nekega ne dovolj uspešnega sklada konča tako, da ga pripojijo k drugemu. Redkeje pa sklad ugasne z likvidacijo — naložbe se razprodajo in kupnina se razdeli imetnikom točk.
Ameriška analitska agencija Morningstar ocenjuje, da bo v letu 2009 zaradi pripojitev in likvidacij izginilo preko 5% evropskih vzajemnih skladov, ki so obstajali v začetku leta 2009, kar pomeni preko 1.800 skladov. Zaradi tega lahko vlagatelji, ki ne spremljajo redno svojih naložb, neuspešno iščejo svoj sklad v tečajnici v časopisju, ali pa doživijo presenečenje, ko od svoje družbe za upravljanje prejmejo izpisek stanja in na njem najdejo neko popolnoma neznano ime sklada, v katerega zanesljivo niso nikoli vložili svojega denarja. Velikemu delu slovenskih vlagateljev so sicer tovrstne zgodbe že znane iz pidovskih certifikatskih transformacij, ki bodo predvidoma končane v letu 2011, ko se še zadnji idi pretvorijo v vzajemne sklade.Na slovenskem trgu nastopajo skladi domačih in tujih DZU. Pri tujih skladih je bilo transformacij veliko, pri domačih pa bistveno manj, kljub temu, da jih predpisi omogočajo.
Vsi domači skladi so pred leti preimenovanje doživeli zaradi uveljavitve zakonskega določila, ki zahteva, da ime odraža naložbeno politiko. Tako zdaj, na primer, nekdanji »Krekov sklad Klas« nastopa pod imenom »Krekov Klas, družbeno odgovorni delniški podsklad«. Do manjših kozmetičnih sprememb imen je namreč v letošnjem letu prišlo ob oblikovanju krovnih skladov, s čimer so se nekdaj samostojni vzajemni skladi preoblikovali v podsklade znoraj enega krovnega sklada.
Ravno tako so DZUji tudi preoblikovanje idov v vzajemne sklade izkoristili za nova imena. Tako smo dobili Infond Global, Infond Dynamic, še pred tem Probanka Globalni naložbeni sklad in tako dalje.
V preteklih petih letih, odkar se tuji skladi legalno tržijo pri nas, je te tuje sklade doletelo relativno veliko sprememb, ki so prikazane v spodnjih tabelah. V nekaj primerih je isti sklad doživel celo več zaporednih transformacij.
Preimenovanja DZU in bank-distributerjev
Do teh ponavadi pride ob spremembi lastništva v finančnih grupacijah:
staro ime
novo ime
Capital Invest
Pioneer Funds Austria
Sanpaolo IMI
Eurizon
Raiffeisen Krekova banka d.d.
Raiffeisen banka d.d.
Bank Austria Creditanstalt d.d.
Unicredit banka Slovenija d.d.
Preimenovanja skladov brez spremembe bistvene naložbene politike
Do teh ponavadi pride iz marketinških razlogov, ali zaradi zahtev regulatorja:
staro ime
novo ime
Raiffeisen-Konvergenz-Rent
Raiffeisen-OsteuropaPlus-Rent
KD Delux Central, Eastern & South European Bonds
KD Delux Eastern European Bonds
KD Delux Central, Eastern & South European Equities
KD Delux Eastern European Equities
SGAM Equities Eastern Europe
SGAM Equities Emerging Europe
Raiffeisen-Euro-Liquid
Raiffeisen-Euro-ShortTerm-Rent
Preimenovanje sklada zaradi spremembe naložbene politike
Do teh pride ponavadi zaradi premajhnega uspeha na trgu:
staro ime
novo ime
SGAM Equities Pacific
SGAM Equities Asia Pac Dual Strategies
SGAM Equities Japan
SGAM Equities Japan Concentrated Growth
SGAM Equities Europe
SGAM Equities Concentrated Europe
SGAM Bonds Euro Evolutive
SGAM Bonds Absolute Return Interest Rate
SGAM Equities Euroland Non Cyclicals
SGAM Equities Global Energy
SGAM Bonds USD
SGAM Bonds US Opportunistic Core Plus
SGAM Equities Japan Concentrated Value
SGAM Equities Japan Concentrated
Pioneer Eastern Europe Equity
Pioneer Emerging Europe & Mediterranean Equity
Raiffeisen-EmergingMarkets-Infrastruktur
Raiffeisen-Infrastruktur-Aktien
Pripojitve enega sklada k drugemu
Tržno neuspešni sklad se pripoji k uspešnejšemu z drugačno (ponavadi sicer sorodno) naložbeno politiko:
sklad, ki se pripaja
sklad, h kateremu se pripaja
Raiffeisen-OsteuropaPlus-Rent
Raiffeisen-Osteuropa-Rent
SGAM Equities Asian E-business
SGAM Equities Global Technology
SGAM Bonds US High Yield
SGAM Bonds US Opportunistic Core Plus
SGAM Bonds Emerging Countries
GAM Bonds US Opportunistic Core Plus
SGAM Equities Switzerland
SGAM Equities Europe Opportunities
SGAM Bonds US Mortgage Backed Securities
ESGAM Bonds US Opportunistic Core Plus
SGAM Equities Euroland Midcap
SGAM Equities Euroland Small cap
SGAM Bonds CHF
SGAM Bonds Europe
PFA Masterfonds Emerging Markets
PFA VM Equity Strategy Emerging markets
Raiffeisen AR Emerging Markets
Raiffeisen AR Global Balanced
Raiffeisen Emerging Europe SmallCap
Raiffeisen Osteuropa-Aktien
Pioneer International Bond
Pioneer Global Aggregate Bond
Pioneer P.F. Global Dynamic Plus
Pioneer P.F. Global Flexible
Raiffeisen EmergingASEAN
Raiffeisen Euroasien-Aktien
Združitev in preimenovanje
Tu se dva sklada združita v novega (nobeno od izvornih imen ne ostane):
prvi sklad
drugi sklad
združeni sklad
PFA Central Europe Bond
PFA Eastern Europe Bond
PFA Central & Eastern Europe Bond
SGAM Equities International
SGAM Equities Global Quant
SGAM Equities Global
Likvidacija
Pri likvidaciji sklad ugasne, premoženje se razproda in vlagatelji dobijo sorazmerni del kupnine nazaj na svoj račun ali pa denar preusmerijo v nakup točk drugega sklada:
likvidirani sklad
vsi podskladi KD Delux
SGAM Equities Japan Concentrated Growth
SGAM Dynamic Money Convert
SGAM Equities UK
SGAM Equities Japan Concentrated Growth
SGAM Equities Global Technology
SGAM Index Euroland Plus
SGAM Index Japan Plus
SGAM Index US Plus
Prenehanje trženja v Sloveniji
Pri tem se tuja DZU odloči, da ne bo podaljšala notifikacije za trženje posameznega sklada v Sloveniji (na primer, zaradi previsokih stroškov, ki jih mora letno plačevati za vsak notificirani sklad). Sklad normalno deluje naprej, le v tečajnici ga ni več. Obstoječi vlagatelji načeloma še vedno lahko vanj vplačujejo.
tuji sklad, ki se ne trži več v Sloveniji
SGAM Money Market Euro
SGAM SGAM Bonds Europe Corporate
SGAM Bonds Absolute Return Interest Rate
SGAM Bonds Euro Inflation Linked
SGAM Bonds Europe
SGAM Bonds Europe Asset Backed Securities
SGAM Bonds Euro High TE
SGAM Bonds US Mortgage Backed Securities
SGAM Bonds Emerging Countries
SGAM Equities Europe Opportunities
SGAM Equities US Large Cap Growth
SGAM Equities US Small Cap value
SGAM Equities US Value Opportunities
SGAM Equities Japan Target
SGAM Equities Euroland Cyclicals
Volksbank-Europa-Rentenfonds
Volksbank-Amerika-Invest
Volksbank-Modern-Times
Kaj te spremembe pomenijo za vlagatelje
Spremembam se vlagatelji skorajda ne morejo izogniti, kajti konkurenca med DZUji je ostra in marketinške domislice so številne. Te spremembe potekajo izključno po volji upravljavskih družb, vlagatelji nanje ne morejo vplivati.
Najbolj neškodljiva sta običajno preimenovanje, kjer ni spremembe naložbene politike in pa umik sklada iz trženja v Sloveniji. To dvoje obstoječih vlagateljev skorajda ne prizadane.
Bolj neprijetne so pripojitve in spremembe naložbene politike, saj povzročijo, da ima vlagatelj naložbo v nekem skladu, v katerega morda ni hotel vstopiti; morda je zaradi tega preveč izpostavljen določenemu trgu; morda je vstopna upravljavska provizija višja kot prej.
Najslabše so likvidacije, saj lahko vlagateljem pridelajo še davčno obveznost. Če je likvidacijska cena višja od nabavne cene točk, bo vlagatelj, kljub temu, da je do likvidacije prišlo proti njegovi volji, moral plačati še davek od kapitalskih dobičkov.
Ali je vredno toliko kot nekoč?: Institucionalni lastniki premoženja so se včasih prisiljeni soočiti z ugotovitvijo, da je neka naložba vredna manj kot prej, in znižati vrednost tudi ...
Niste vi za te stvari: Krekovcem finance nikakor ne gredo od rok. Že pred skoraj 10 leti so najprej izgubili Krekovo banko (ki zdaj uspešno deluje v skupini Raiffeisen), pot...
Izrečenih kazni ne morejo skrivati: Eden od neobičajnih zakonskih predpisov je tisti, ki slovenskim družbam za upravljanje zapoveduje, da same na svojih spletnih straneh objavijo, kadar ...
Citat dneva
Growing old isn't so bad when you consider the alternative. -- Maurice Chevalier
Kaj, če vaš sklad izgine?
Vzajemni skladi imajo življenjsko dobo.
Ameriška analitska agencija Morningstar ocenjuje, da bo v letu 2009 zaradi pripojitev in likvidacij izginilo preko 5% evropskih vzajemnih skladov, ki so obstajali v začetku leta 2009, kar pomeni preko 1.800 skladov. Zaradi tega lahko vlagatelji, ki ne spremljajo redno svojih naložb, neuspešno iščejo svoj sklad v tečajnici v časopisju, ali pa doživijo presenečenje, ko od svoje družbe za upravljanje prejmejo izpisek stanja in na njem najdejo neko popolnoma neznano ime sklada, v katerega zanesljivo niso nikoli vložili svojega denarja. Velikemu delu slovenskih vlagateljev so sicer tovrstne zgodbe že znane iz pidovskih certifikatskih transformacij, ki bodo predvidoma končane v letu 2011, ko se še zadnji idi pretvorijo v vzajemne sklade.Na slovenskem trgu nastopajo skladi domačih in tujih DZU. Pri tujih skladih je bilo transformacij veliko, pri domačih pa bistveno manj, kljub temu, da jih predpisi omogočajo.
Vsi domači skladi so pred leti preimenovanje doživeli zaradi uveljavitve zakonskega določila, ki zahteva, da ime odraža naložbeno politiko. Tako zdaj, na primer, nekdanji »Krekov sklad Klas« nastopa pod imenom »Krekov Klas, družbeno odgovorni delniški podsklad«. Do manjših kozmetičnih sprememb imen je namreč v letošnjem letu prišlo ob oblikovanju krovnih skladov, s čimer so se nekdaj samostojni vzajemni skladi preoblikovali v podsklade znoraj enega krovnega sklada.
Ravno tako so DZUji tudi preoblikovanje idov v vzajemne sklade izkoristili za nova imena. Tako smo dobili Infond Global, Infond Dynamic, še pred tem Probanka Globalni naložbeni sklad in tako dalje.
V preteklih petih letih, odkar se tuji skladi legalno tržijo pri nas, je te tuje sklade doletelo relativno veliko sprememb, ki so prikazane v spodnjih tabelah. V nekaj primerih je isti sklad doživel celo več zaporednih transformacij.
Preimenovanja DZU in bank-distributerjev
Do teh ponavadi pride ob spremembi lastništva v finančnih grupacijah:
Preimenovanja skladov brez spremembe bistvene naložbene politike
Do teh ponavadi pride iz marketinških razlogov, ali zaradi zahtev regulatorja:
Preimenovanje sklada zaradi spremembe naložbene politike
Do teh pride ponavadi zaradi premajhnega uspeha na trgu:
Pripojitve enega sklada k drugemu
Tržno neuspešni sklad se pripoji k uspešnejšemu z drugačno (ponavadi sicer sorodno) naložbeno politiko:
Združitev in preimenovanje
Tu se dva sklada združita v novega (nobeno od izvornih imen ne ostane):
Likvidacija
Pri likvidaciji sklad ugasne, premoženje se razproda in vlagatelji dobijo sorazmerni del kupnine nazaj na svoj račun ali pa denar preusmerijo v nakup točk drugega sklada:
Prenehanje trženja v Sloveniji
Pri tem se tuja DZU odloči, da ne bo podaljšala notifikacije za trženje posameznega sklada v Sloveniji (na primer, zaradi previsokih stroškov, ki jih mora letno plačevati za vsak notificirani sklad). Sklad normalno deluje naprej, le v tečajnici ga ni več. Obstoječi vlagatelji načeloma še vedno lahko vanj vplačujejo.
Kaj te spremembe pomenijo za vlagatelje
Spremembam se vlagatelji skorajda ne morejo izogniti, kajti konkurenca med DZUji je ostra in marketinške domislice so številne. Te spremembe potekajo izključno po volji upravljavskih družb, vlagatelji nanje ne morejo vplivati.
Najbolj neškodljiva sta običajno preimenovanje, kjer ni spremembe naložbene politike in pa umik sklada iz trženja v Sloveniji. To dvoje obstoječih vlagateljev skorajda ne prizadane.
Bolj neprijetne so pripojitve in spremembe naložbene politike, saj povzročijo, da ima vlagatelj naložbo v nekem skladu, v katerega morda ni hotel vstopiti; morda je zaradi tega preveč izpostavljen določenemu trgu; morda je vstopna upravljavska provizija višja kot prej.
Najslabše so likvidacije, saj lahko vlagateljem pridelajo še davčno obveznost. Če je likvidacijska cena višja od nabavne cene točk, bo vlagatelj, kljub temu, da je do likvidacije prišlo proti njegovi volji, moral plačati še davek od kapitalskih dobičkov.
Preberite tudi: