Krepitev notranjega trga, vendar za kakšno ceno?

Krepitev notra­njega trga je cilj, ki mu Evropska unija posveča veliko pozor­no­sti.  Pri sto­ri­tvah, še pose­bej pa na podro­čju finanč­nih sto­ri­tev se na poti do tega cilja nahaja mno­žica ovir. Te ovire se pre­ma­gu­jejo počasi ter po muko­tr­pnem poga­ja­nju in teh­ta­nju raz­lič­nih inte­re­sov. V panogi inve­sti­cij­skih skla­dov, name­nje­nih mno­ži­cam malih vla­ga­te­ljev, je pot poe­no­te­nja evrop­skega trga tla­ko­vala direk­tiva 85/611/EEC, ime­no­vana tudi UCITS (angl. Undertakings for Collective Investments in Transferable Securities) ali poslo­ve­njeno KNPVP (Kolektivni nalož­beni pod­jemi za vla­ga­nja v pre­no­sljive vre­dno­stne papirje).

V svoji prvo­tni raz­li­čici, spre­jeti že pred 24 leti, je posta­vila teme­lje za stan­dar­di­za­cijo odpr­tega inve­sti­cij­skega sklada (ki se pri nas ime­nuje vza­je­mni sklad), poznejše dopol­ni­tve pa so obli­ko­vale način čezmej­nega trže­nja skla­dov z domi­ci­lom v eni izmed članic in posto­poma spro­ščale prvo­tne zelo stroge ome­ji­tve pri nalož­beni poli­tiki tovr­stnih skla­dov. Junija letos je Svet EU potr­dil bese­dilo četrte revi­zije te direk­tive (t. i. UCITS IV), ki jo je janu­arja 2009 spre­jel Evropski par­la­ment, in ki naj bi bila v naci­o­nalne zako­no­daje držav članic pre­ne­sena do sre­dine leta 2011.

Poglavitna posle­dica novih pred­pi­sov bo kon­so­li­da­cija evrop­skega trga vza­je­mnih skla­dov. V pri­mer­javi z denimo ame­ri­škimi skladi so evrop­ski skladi zaradi raz­dro­blje­nega trga bistveno manjši, nji­hovo poslo­va­nje je manj učin­ko­vito, za vla­ga­te­lje pa so dražji. Doslej so namreč ponu­dniki zaradi zakon­skih ovir usta­na­vljali svojo raz­li­čico istega sklada za posa­me­zno državo: sklad je bil denimo usta­no­vljen v Veliki Britaniji, nje­govi kloni pa so bili obli­ko­vani še v Franciji, Nemčiji in Luksemburgu. Po novem bo tega manj, poleg tega pa bo sto­pil v veljavo »potni list družbe za upra­vlja­nje«. To pomeni, da bo lahko družba za upra­vlja­nje iz Nemčije nepo­sre­dno usta­no­vila vza­je­mni sklad v drugi državi članici, ne da bi v njej morala imeti hče­rin­sko družbo ali podružnico.

Poleg tega bo poe­no­sta­vljen in časovno pospe­šen vstop na trge dru­gih članic pri čezmej­nem trže­nju. Standardizirana oblika doku­men­ta­cije ter pred­pi­sana ele­k­tron­ska komu­ni­ka­cija med nad­zor­nim orga­nom matične države in države gosti­te­ljice naj bi omo­go­čili, da se bo posto­pek noti­fi­ka­cije pri vstopu na trg opra­vil v le dese­tih delov­nih dneh. Pristojnosti nad­zor­nega organa države gosti­te­ljice (v pri­meru Slovenije gre za Agencijo za trg vre­dno­stnih papir­jev) glede pre­ver­ja­nja skla­dno­sti vsto­pa­jo­čega sklada s pred­pisi bodo močno zmanjšane.

Ravno tako se zni­žu­jejo stan­dardi glede pre­va­ja­nja doku­men­ta­cije o skladu v ura­dne jezike države gosti­te­ljice. Doslej je namreč morala tuja družba za upra­vlja­nje v slo­ven­ščino pre­ve­sti tako pro­spekt in izvle­ček pro­spekta kot tudi letno in pol­le­tno poro­čilo o poslo­va­nju sklada. V pri­ho­dnje naj bi ta obve­znost ostala le za ključne infor­ma­cije vla­ga­te­ljem (angl. »key inve­stor infor­ma­tion«), ki bodo nado­me­stile seda­nji izvle­ček pro­spekta. Pri vseh dru­gih listi­nah pa se bo lahko družba sama odlo­čila, ali jih bo pre­va­jala v naci­o­nalni jezik ali ne.

Po novem bodo dovo­ljene tudi čezmejne zdru­ži­tve obsto­je­čih skla­dov, kar je bilo doslej sko­raj nemo­goče in pa t. i. master-feeder struk­ture, ki omo­go­čajo pol­ne­nje večjega por­t­fe­lja pre­mo­že­nja z lokal­nimi manj­šimi skladi (»polnilci«).

Očitno je, da gre pri novo­stih v UCITS IV pred­vsem za inte­rese naj­ve­čjih pane­vrop­skih in glo­bal­nih finanč­nih sku­pin, ki bodo lahko tako raci­o­na­li­zi­rale poslo­va­nje. Konkurenčni pri­tisk na manjše ponu­dnike, pose­bej na mini­a­tur­nih trgih, kakr­šen je slo­ven­ski, se bo močno okre­pil. Pogoji za poslo­va­nje domače panoge inve­sti­cij­skih skla­dov se bodo poslab­šali, zmanj­šala se bosta tudi pomen in moč nad­zorne inšti­tu­cije v državi gosti­te­ljici, v korist nad­zor­nika v domi­cilni državi. Vsaj na podro­čju zaščite potro­šni­kov gre gotovo za spre­membo na slabše. Sedaj imamo pri nakupu kakr­šne­ga­koli apa­rata v trgo­vini pra­vico dobiti garan­cij­ski list v slo­ven­skem jeziku in zago­to­vljen ser­vis v Sloveniji. Na podro­čju zaple­te­nih finanč­nih pro­duk­tov bo opu­ščena pra­vica do doku­men­ta­cije v slo­ven­ščini, poleg tega pa bo potro­šnik, če bo pri­šlo do spora, v večini pri­me­rov napo­ten na tujega nad­zor­nika.