Finančna kriza je v novorek prinesla še en moderen izraz: sistemska banka. V nemškogovorečih državah temu pravijo tudi »systemrelevant«. Pomenilo naj bi banko, ki je tako pomembna za posamezno državo, da jo je treba rešiti z javnim denarjem, če zaide v težave. Ali, bolj direktno, da je »too big to fail«. V Avstriji se je prejšnji vikend izkazalo, da je tudi 6. največja banka za njih še vedno sistemska, v Švici, na primer, pa so povedali, da imajo taki banki natanko dve.
Da ne bi povečevali moralnega hazarda, se pristojni izogibajo opredeljevanju, katera banka je sistemska in katera ne, dokler je le mogoče, oziroma, dokler ni zadevna banka tik pred izbruhom velikih težav. Današnji Dnevnik omenja, da je »kondicija nekaterih bank zaradi recesije že tako načeta, da bi jih rezervacije za terjatve zaradi [morebitnega] stečaja [Istrabenza] pahnile pod rob kapitalske ustreznosti. Pri tem se omenjajo tri banke, Probanka, Abanka Vipa in Hypo banka.«
Ob tem se lahko porodi kar nekaj vprašanj:
- Katere so »sistemske banke« v Sloveniji?
- Ali je bolj varno imeti svoj denar v sistemski ali nesistemski banki?
- Ali so sistemske banke bolj nagnjene k pretiranemu tveganju, ravno zaradi tega, ker vedo, da so sistemske?
- Ali je že prepozno, ko pride do konkretnega spraševanja o »sistemskosti« posamezne banke?
- Ali to, da je treba sistemsko banko reševati z javnim denarjem, pomeni, da je zatajil bančni nadzor, ki ni pravočasno ukrepal?
RSS prispevki
Dostava po e-pošti
Twitter
3 Komentarji
Zadnja alineja namiguje nekaj kar je morda neprimerno
))
Da je neprimerno se spraševati o bančnem nadzoru? Ali kaj drugega?
Dvomiti v naše nadzornike
)
Oni so ja najbolj neodvisni, strokovni in ugledni strokovnjaki kar jih svet premore.