Če NLB ne bi sesala javnega denarja

Včeraj so v NLB napo­ve­dali raz­pis nove doka­pi­ta­li­za­cije. Od del­ni­čar­jev in dru­gih želijo vpla­čilo 250 mili­jo­nov evrov sve­žega denarja. Namen je zago­to­viti kapi­tal­sko ustre­znost banke v dveh primerih:

1. če bi pri­šlo do velike kre­di­tne rasti (torej pode­lje­va­nje novih kre­di­tov); ali
2. za absorb­cijo more­bi­tnih kre­di­tnih izgub v pri­meru dol­go­traj­nej­šega nada­lje­va­nja gospo­dar­ske krize (torej rezer­va­cije zaradi pre­slabo zava­ro­va­nih kre­di­tov, ki jih kre­di­to­je­malci ne bi uspeli vračati),

Odgovor na vpra­ša­nje, katera od teh dveh vari­ant je bolj ver­je­tna (tudi v luči vče­raj­šnjega doga­ja­nja pri Istrabenzu), pre­pu­ščam bralcu. Nenavadni dan za zače­tek, 28. decem­ber, so izbrali zato, ker ima država v leto­šnjem pro­ra­čunu pred­vi­den denar za ta namen, za pri­ho­dnje leto pa ga ni. Komentator Dela Miha Jenko napo­ve­duje, da se bo NLB zdaj doka­pi­ta­li­zi­rala pred­vsem s pomo­čjo države in dav­ko­pla­če­val­cev. To ni nič novega, saj so tudi lan­sko doka­pi­ta­li­za­cijo omo­go­čili pred­vsem država, para­dr­žava, in tisti, na katere je lahko pri­ti­snil finančni mini­ster, saj nihče drug ni hotel kupo­vati del­nic po zelo visoki ceni 334 evrov.

Da bo po doka­pi­ta­li­za­ciji NLB zdrava in kapi­tal­sko ustre­zna, je dobro. Še veliko boljše pa bi bilo, če bi banka poslo­vala tako, da ne bi kar naprej »zav­gala« pro­ra­čun­skega denarja. Verjetno bi država v seda­njih kri­znih raz­me­rah teh cca 100 mili­jo­nov evrov lahko pora­bila tudi bolj kori­stno, kot pa da jih meče v NLB.