Pod vtisom, da so banka

Šele finančna kriza je v celoti raz­ga­lila ano­ma­lijo, ki zaradi »domač­no­sti« vča­sih nastopa v slo­ven­skih pod­je­tjih: ko direk­torji izko­ri­ščajo sred­stva »svo­jega« pod­je­tja za pomoč pod­je­tjem svo­jih pri­ja­te­ljev. Ko gredo stvari narobe, pa posle­dice nosijo del­ni­čarji. Nekateri pri­meri takega poče­tja so naslednji:

1. Kranjska Sava drži paket del­nic kranj­skega Merkurja (dana­šnji Dnevnikov članek o tem), kljub temu, da jih ima pra­vico pro­dati (in bi to lahko nare­dila tudi že ob pre­vzemu Merkurja). S tem dela uslugo Merkurjevim mene­džer­jem, ki kot kaže, nimajo denarja, da bi ta delež odku­pili. Posledice nosijo tudi dav­ko­pla­če­valci (državna sklada kot naj­ve­čji, sicer ne večin­ski, lastnik Save).
2. Bivši šef Dravskih elek­trarn je mislil, da vodi banko, ne pa elek­trarne in je dode­lil zaje­tno poso­jilo poli­tično pri­ja­telj­skemu finanč­nemu hol­dingu Zvon Ena, ki ga ta sedaj oči­tno ne zmore vrniti. Posojilo je bilo pre­slabo zava­ro­vano in elek­trarne lahko zdaj le pros­ja­čijo za vrni­tev denarja. Posledice posre­dno nosijo dav­ko­pla­če­valci (država kot večin­ski lastnik).
3. Več slo­ven­skih vza­je­mnih skla­dov lani ni spre­jelo pre­vze­mne ponudbe za del­nice Pivovarne Laško, s čimer so poma­gali Bošku Šrotu, da je pora­bil manj denarja, kot bi ga sicer. V por­t­fe­lju so obdr­žali del­nice, ki so nato zgr­mele z 88 EUR na 25 EUR. Točke teh skla­dov so zato vre­dne manj kot bi bile sicer.
4. Ravno tako dana­šnji članek v Delu pri­naša poja­snilo sla­bih leto­šnjih rezul­ta­tov Radenske, kjer seda­nji šef pravi, da so ti slabi zaradi »močne vpe­to­sti v poso­jilne aktiv­no­sti v Infond Holdingu in Centru Naložbah.« Posojil niso dobili nazaj, poso­ji­lo­je­malca sta nesol­ven­tna in Radenska zah­teva njun stečaj.

Včeraj  so na skup­ščini GZS potar­nali, da je ugled mene­džer­skega ceha v slo­ven­ski jav­no­sti nizek. Ali je to čudno?