Simona Toplak v današnjih Financah opozarja na debakel nadzornih svetov v delniških družbah, ki še vedno ne vejo, za koga bi morali delati. Rezultat potem vidimo na primerih Istrabenza in Pivovarne Laško. K temu je pripomoglo tudi dolgoletno zamegljevanje nekaterih pravnih teoretikov in profesorjev, ki so propagirali bizarno idejo, da je interes družbe nekaj povsem drugega kot interes lastnikov in da nadzorniki ne smejo biti pod vplivom lastnikov.
Še tista opevana odškodninska odgovornost nadzornikov je bolj na papirju kot resnična grožnja. Ti kljukci so se namreč dobro zavarovali. V okviru svojega stanovskega združenja so si organizirali zavarovanje te svoje odgovornosti do zneska 500 tisoč evrov s »sodobno in sedanjemu času prilagojeno« zavarovalno polico, ki poudarja:
…Nova zavarovalna polica bo po vsebini kritij občutno širša od polic v dosedanji domači praksi. Aktivirala se bo tudi v primeru nesolventnosti družbe in ob sumih oziroma obtožbah kriminalnih dejanj proti vodilnemu, kar v slovenskih policah doslej ni bilo mogoče doseči…
Ravno preganjanje slabega dela članov NS z odškodninskimi tožbami je tisto, kar bi morala (tudi) početi združenja malih delničarjev, da bi upravičila svoj namen. Ob tem pisanju se lahko samo spomnim, kako malo se je spremenilo v 8 letih.
DOPOLNJENO 8.1. 2010: Uprave in nadzorniki še v prepričanju, da so nedotakljivi (Finance)

2 Komentarji
Pojmovanje, da je družba enako kot delničarji je zastarelo. Sodobne ugotovitve upoštevajo tudi legitimne interese drugih deležnikov, npr okolja, v katerem deluje.
To že, jasno, da pametna družba v obzir jemlje tudi druge deležnike, kot jim praviš, saj ji je to v (finančnem) interesu. Zato so podjetja tudi »družbeno odgovorna«. Ampak to ne pomeni, da naj bodo nadzorniki predvsem zastopniki lokalne skupnosti, delavcev, okoljevarstvenikov ipd. namesto zastopniki lastnikov.