Gledamo z očmi ali možgani?

Ko dobimo neko novo infor­ma­cijo, ji lahko ver­ja­memo ali pa ne. Če se sklada z našim obsto­je­čim pre­pri­ča­njem, smo bolj nagnjeni, da ji ver­ja­memo, kot pa, če je z njim v naspro­tju. Tej lastno­sti se pravi »con­fir­ma­tion bias« in je bila že veli­ko­krat potr­jena v psi­ho­lo­ških raz­i­ska­vah. Vpliv lahko opa­zimo tudi v vsak­da­njem življe­nju, od poli­tike pa do odlo­či­tev pri vla­ga­nju na borzi.

»Medvedje raz­po­lo­ženi« vla­ga­te­lji, torej tisti, ki pri­ča­ku­jejo padec ozi­roma »med­vedji trend«, so, če rav­najo v skladu s svo­jim pre­pri­ča­njem, »v denarju« ali pa imajo »short« naložbe, torej take, s kate­rimi bodo v pri­meru padca na trgu zaslu­žili. Ti vla­ga­te­lji bodo večjo vero­do­stoj­nost pri­pi­sali novi­cam, ki nji­hov pesi­mi­zem potr­ju­jejo kot pa tistim, ki mu naspro­tu­jejo. Najnovejše raz­i­skave pa gredo celo dlje in naka­zu­jejo, da je moč želje lahko celo toli­kšna, da vpliva na to, kaj vidimo, ozi­roma, neko­liko poe­no­sta­vljeno, kakšna je inter­pre­ta­cija vizu­al­nega signala. Gledalca, ki z istega mesta opa­zu­jeta isti pri­zor, ne »vidita« enake slike, pač pa tako, ki je lahko neko­liko pri­kro­jena glede na gle­dal­čevo stanje.

O izsled­kih raz­i­sko­val­cev Emily Balcetis in Davida Dunninga iz revije Psychological Science poroča Ryan Sager v blogu revije Smart Money. Članek opi­suje eks­pe­ri­ment z ude­le­ženci, ki so dobili nalogo, naj oce­nijo, kako daleč je ste­kle­nica na mizi. En del ude­le­žen­cev je pred tem jedel slane pri­grizke, kon­trolna sku­pina pa ne. Rezultat je poka­zal, da so »žejni« subjekti oce­nili, da je ste­kle­nica vode bližje, kot pa tisti, ki niso bili žejni.

Potem ni več pre­se­ne­tljivo, da vla­ga­te­lji, ki se zana­šajo na teh­nično ana­lizo pre­te­klih tren­dov, v pov­sem enaki sliki vidijo dru­gačne vzorce in posle­dično dru­gačne naku­pne ozi­roma pro­dajne signale. Ali pa, da v istem bese­dilu neke novice vidijo eno plat, nekdo z dru­gač­nimi pri­ča­ko­va­nji pa nekaj pov­sem drugega.

Zanimivo bo videti, če bo zna­nost še napre­do­vala in če se bo izka­zalo, da je vsaka slika prav­za­prav subjek­tivna, koli­kšno težo bodo potem na sodi­ščih še pri­pi­so­vali pri­če­va­njem oči­vid­cev pri kazni­vih dejanjih.