Zgolj premestitev bi bila napačen signal

Konec okto­bra je Agencija za trg vre­dno­stnih papir­jev (ATVP) spo­ro­čila,1 da je zaradi tržne mani­pu­la­cije z del­nico nei­me­no­vane slo­ven­ske gospo­dar­ske družbe trem ose­bam odvzela dovo­lje­nja za opra­vlja­nje poslov bor­znega posre­dnika, od tega dvema pogojno za dobo dveh let.  Da gre za tri zapo­slene v Probanki d. d., so potr­dili v tej banki, ko so v časo­pisu nasle­dnji dan odgo­vo­rili2:

»Sledeč dolo­či­lom odločbe bosta dva bor­zna posre­dnika tudi v pri­ho­dnje opra­vljala svoje delo, eden pa bo iskal svoj stro­kovni izziv na dru­gem delov­nem mestu zno­traj banke.«

Kljub temu, da ATVP kon­kre­tnih podat­kov o krši­tvah nikoli ne obja­vlja, je tokrat stro­kovna jav­nost lahko uga­nila, za kaj gre. Javnost del­ni­ških knjig slo­ven­skih izda­ja­te­ljev nema­te­ri­a­li­zi­ra­nih vre­dno­stnih papir­jev in trgo­valni podatki iz bor­znega trgo­val­nega sis­tema Ljubljanske borze (BTS) so namreč v prvi polo­vici leta 2009 širo­kemu krogu bor­znih ude­le­žen­cev iz dneva v dan omo­go­čali spro­tno spre­mlja­nje spor­nih aktivnosti.

Šlo je za t. i. fri­zi­ra­nje bor­znega tečaja del­nice Pivovarne Laško d. d. z oznako PILR. Cena del­nice se je po opra­vlje­nem pre­vzemu v letu 2008 z nivo­jev nad 80 evri spu­stila vse do 40 evrov. Šte­vilo opra­vlje­nih poslov in pro­met z njo sta bila bistveno nižja kot pred pre­vze­mom. V prvih mese­cih leto­šnjega leta je bilo nato več­krat mogoče videti nepri­krito ume­tno dvi­ga­nje tečaja te del­nice. Nakupna naro­čila in spre­membe koli­čine na pov­pra­še­va­nju v BTS so pogo­sto izka­zo­vali namen kupca, da želi kupiti del­nice dražje, kot bi jih v tistem tre­nutku lahko dobil.

Objavljeno v reviji Pravna pra­ksa št. 44, 5. novem­bra 2009

Zaradi slabe likvi­dno­sti je bilo mogoče na tak način pre­mi­kati ura­dni tečaj del­nice nav­zgor že z ne pre­ve­liko dnevno porabo denarja. Kupec je torej zapra­vil več, kot bi, če bi kupo­val razu­mno in po načelu dobrega gospo­darja. Opazovalci so skle­pali, da kupcu korist od ume­tno dvi­gnje­nega tečaja del­nice PILR več kot odtehta doda­tni denar, pora­bljen za zasle­do­va­nje tega cilja. Spremembe v del­ni­ški knjigi so raz­kri­vale, da je sprva kot kupec pri poslih, ki so zvi­še­vali tečaj, nasto­pal Infond Holding d. d., pre­vze­mnik in teda­nji naj­ve­čji lastnik Pivovarne Laško, aprila pa so se mu pri­dru­žila še z njim pove­zana pivo­var­nina hče­rin­ska pod­je­tja Pivovarna Union d. d., Radenska d. d. in Fructal d. d. Nakupe so izvr­še­vali bor­zni posre­dniki Probanke d. d.

Ker je bilo zvi­še­va­nje tečaja še pose­bej inten­zivno ob kon­cih mese­cev marca in aprila, se je dalo skle­pati, da bi razloga za te mani­pu­la­cije lahko bila zvi­ša­nje vre­dno­sti por­t­fe­lja večjih insti­tu­ci­o­nal­nih ime­tni­kov del­nice PILR na pre­sečni dan ob koncu meseca in s tem pove­zana ohra­ni­tev ustre­zno­sti zava­ro­va­nja, če so bile del­nice PILR zasta­vljene kot zava­ro­va­nje za najem posojila.

Preprečevanje tržne manipulacije

Tržna mani­pu­la­cija spada na raz­vi­tih bor­zah med naj­hujše krši­tve v zvezi z vre­dno­stnimi papirji, za njeno pre­pre­če­va­nje pa se upo­ra­bljajo raz­lični meha­nizmi. Pri nas je med dru­gim sank­ci­o­ni­rana v obliki kazni­vega deja­nja zlo­raba trga finanč­nih inštru­men­tov iz 1. točke prvega odstavka 239. člena Kazenskega zako­nika (KZ-1),3 ki izrecno vklju­čuje »posle, ki zago­to­vijo ceno na nenor­malni ali ume­tni ravni«.

Kršitve nada­lje podrob­neje opre­de­lju­jeta 374. in 375. člen Zakona o trgu finanč­nih instru­men­tov (ZTFI).4 Za sode­lo­va­nje pri tržni mani­pu­la­ciji je prav­nim ose­bam zagro­žena globa do 125.000 evrov, fizič­nim pa do 4.100 evrov (566. člen ZTFI), ven­dar mi ni znano, ali je bila ta globa v Sloveniji že kdaj izrečena.

Pri pre­pre­če­va­nju tržne mani­pu­la­cije ima pomembno vlogo tudi sama borza kot orga­ni­za­tor trgo­va­nja po določ­bah svo­jih Pravil5. Ta akt njej sami, pa tudi nje­nim čla­nom nalaga doda­tne obve­zno­sti pri pre­pre­če­va­nju in odkri­va­nju tržne mani­pu­la­cije (190. do 195. člen Pravil borze). Navsezadnje pa 391. člen ZTFI nalaga ban­kam in bor­zno­po­sre­dni­škim druž­bam dol­žnost, da o sumu deja­nja tržne mani­pu­la­cije brez odla­ša­nja obve­stijo ATVP.

Kaj od vsega so osebe, ki imajo po zakonu obve­znost odkri­va­nja in pre­pre­če­va­nja tržne mani­pu­la­cije, zares opra­vile in česa ne, se bo ver­je­tno odkrilo v postop­kih nad­zora in more­bi­tnih sodnih postop­kih. Zaenkrat je jav­no­sti znana le infor­ma­cija ATVP, ki je 15. julija 2009 obja­vila,6 da je tožil­stvu nazna­nila pet prav­nih in sedem fizič­nih oseb zaradi suma obstoja kazni­vega deja­nja zlo­rabe trga finanč­nih instru­men­tov, in v kateri je ATVP oce­nila, da gre za sum hujše krši­tve, ki ogroža inte­gri­teto in ruši rav­no­vesje trga finanč­nih instru­men­tov, ter napo­ve­dala tudi ukre­pa­nje v okviru lastnih pristojnosti.

Teži krši­tev soraz­merne sankcije?

Toliko o zadevi. Ob tem se poraja nekaj vpra­šanj v zvezi s seda­njo ure­di­tvijo sank­ci­o­ni­ra­nja tovr­stnih dejanj. Nesporno je, da lahko orga­ni­zi­rani trg vre­dno­stnih papir­jev uspe­šno deluje le, če je zago­to­vljeno zau­pa­nje ude­le­žen­cev v nje­govo pre­gle­dnost, upo­šte­va­nje pra­vil in ustre­zno kazno­va­nje krši­te­ljev, kadar pride do krše­nja teh pra­vil. Manipulacija teča­jev je spod­ko­pa­va­nje teme­ljev orga­ni­zi­ra­nega trga. Logično je, da naj bo teža kazni soraz­merna s težo prekrška.

Sodna pra­ksa že pozna nekaj pri­me­rov soro­dnih pre­kr­škov v zvezi z vre­dno­stnimi papirji. Sklepanje navi­de­znih poslov je bilo v pre­te­klo­sti kazno­vano7 z odvze­mom dovo­ljenj fizični osebi za opra­vlja­nje funk­cije čla­nice uprave in za opra­vlja­nje poslov bor­zne posre­dnice po tedaj veljav­nem zakonu, tj. Zakonu o trgu vre­dno­stnih papir­jev (ZTVP-1).8 V podob­nem, medij­sko še bolj raz­vpi­tem pri­meru,9 je bil spro­žen posto­pek za odvzem dovo­lje­nja za opra­vlja­nje funk­cije člana uprave borze, saj naj bi člana uprave borze opu­stila dol­žni nad­zor nad skle­pa­njem navi­de­znih poslov na Ljubljanski borzi med letoma 1999 in 2001. Še hujši ukrep je bil izre­čen pravni osebi, del­ni­ški družbi, zaradi neu­skla­je­no­sti naložb poo­bla­ščene inve­sti­cij­ske družbe z ome­ji­tvami. Po tedaj veljav­nem Zakonu o inve­sti­cij­skih skla­dih in druž­bah za upra­vlja­nje (ZISDU)10 ji je bilo odvzeto dovo­lje­nje11 za opra­vlja­nje dejav­no­sti upra­vlja­nja inve­sti­cij­skih skla­dov in posebno dovo­lje­nje za upra­vlja­nje poo­bla­ščene inve­sti­cij­ske družbe.

V tokra­tnem pri­meru so bili zaen­krat (odločba še ni prav­no­močna) kazno­vani le bor­zni posre­dniki − delavci v banki, čla­nici borze, ki so nepo­sre­dno izvr­še­vali pre­jeta naro­čila za trgo­va­nje. Seveda so tudi oni kot končni člen v verigi odgo­vorni za zako­ni­tost svo­jega delo­va­nja, ven­dar pa po vsej ver­je­tno­sti tega niso počeli na lastno pest, tem­več po navo­di­lih ozi­roma z vedno­stjo svo­jih nad­re­je­nih. Sedanji pri­mer še doda­tno zapleta dvoj­nost nad­zora. Ker lahko namreč bor­zno posre­do­va­nje pri nas opra­vljajo bor­zno­po­sre­dni­ške družbe (BPD) in banke − nad­zor nad prvimi vrši izključno ATVP, nad dru­gimi pa pre­te­žno Banka Slovenije s sode­lo­va­njem ATVP −, se možni ukrepi in sank­cije raz­li­ku­jejo tudi glede na to, ali neka hipo­te­tična tržna mani­pu­la­cija poteka s sode­lo­va­njem delav­cev banke ali s sode­lo­va­njem delav­cev bor­zno­po­sre­dni­ške družbe.

Od tega, kako se bo raz­ple­tlo doka­zo­va­nje in sank­ci­o­ni­ra­nje domnevne tržne mani­pu­la­cije v tem pri­meru, je v veliki meri odvi­sno, ali bo dose­žen odvra­čalni uči­nek za poten­ci­alne druge krši­te­lje. V naspro­tnem pri­meru ute­gnejo more­bi­tni novi krši­te­lji pre­pro­sto vra­ču­nati posle­dice, saj lahko pre­mo­ženj­ska korist, pri­do­bljena s tržno mani­pu­la­cijo, doseže zelo visoko vre­dnost. Če ostane le pri pro­sto­du­šnih izja­vah, da bo kazno­vani dela­vec pač pre­me­ščen na drugo delovno mesto zno­traj banke, se slo­ven­skemu trgu vre­dno­stnih papir­jev ne piše dobro.

  1. <www.a-tvp.si/Default.aspx?id=151&key=101>.
  2. Sovdat, P.: V Probanki dva bro­kerja na pogoj­nem, eden brez licence, v: Finance, 28. okto­ber 2009; na voljo je na <www.finance.si/261669>.
  3. Ur. l. RS, št. 55/08, 66/08, 39/09 in 55/09.
  4. Ur. l. RS, št. 67/07, 100/07, 69/08 in 40/09.
  5. Pravila borze − neu­ra­dno pre­či­ščeno bese­dilo z dne 1. sep­tem­bra 2009; na voljo so na <www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?att=11518>.
  6. <www.a-tvp.si/Default.aspx?id=151&key=78>.
  7. Sklep in sodba Vrhovnega sodi­šča RS, opr. št. G 16/2004, z dne 24. aprila 2007; na voljo sta na <www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/31916/>.
  8. Ur. l. RS, št. 56/99 in nasl.
  9. Glej npr. Sovdat, P.: Borak: Veselinovič in Rotar nista zma­go­valca, v: Finance, 18. novem­ber 2004; na voljo je na <www.finance.si/104348>.
  10. Ur. l. RS št. 6/94 in nasl.
  11. Sklep Vrhovnega sodi­šča RS, opr. št. G 4/98, z dne 3. sep­tem­bra 1998; na voljo je na <www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/31058/>.
Ta članek je bil objavljen v kategoriji nadzorniki z značko , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x