To ni javna poraba

Minister Križanič napo­ve­duje, da bo država uspe­šno doka­pi­ta­li­zi­rala NLB, kar razume kot inve­sti­cijo, ki državi pri­naša dobi­ček in ne kot javno porabo. (vir)

Recimo, da vsi razu­memo, da je to, ali je neka naložba dono­sna ali ne, odvi­sno od tega, koliko smo zanjo pla­čali. Dodatno domne­vajmo, da drugi ude­le­ženci na trgu v pov­pre­čju niso neu­mnejši od države, ozi­roma tistih funk­ci­o­nar­jev, ki v imenu države odlo­čajo o nje­nih nalož­be­nih pod­vi­gih. V zvezi z načr­to­vano — dobič­ko­no­sno — doka­pi­ta­li­za­cijo NLB bi potem lahko skle­pali, da bodo tudi drugi nalož­be­niki pla­nili po ponu­je­nih doka­pi­ta­li­za­cij­skih del­ni­cah NLB po isti ceni, kot jo bomo (posre­dno) odšteli dav­ko­pla­če­valci. Če pa se to ne bo zgo­dilo, potem je v mini­strovi zgodbi nekaj narobe.

Če bo država doka­pi­ta­li­za­cij­ske del­nice vpla­čala, ostali del­ni­čarji, ki si to lahko pri­vo­ščijo, pa ne, potem je v igri ena od nasle­dnjih možnosti:

  • država je bolj pame­tna od inve­sti­tor­jev, ki ne znajo dobro oce­niti dobič­ko­no­sno­sti; ali
  • država ima pre­cej nižji kri­te­rij želene dono­sno­sti ali pa morda tako dolg časovni hori­zont, ki je za druge vla­ga­te­lje nespre­je­mljiv; ali
  • država v pri­ča­ko­vano dono­snost impli­ci­tno vra­čuna še »nema­te­ri­alni dejav­nik«, na pri­mer »obra­njeni naci­o­nalni interes«.

Če pustimo sar­ka­zem, pa je čisto pre­pro­sto: pri vsaki doka­pi­ta­li­za­ciji, kjer vpla­čuje samo država, drugi, ki imajo možnost, pa zaradi pre­vi­soke cene te možno­sti ne izko­ri­stijo, smo dav­ko­pla­če­valci nave­slani, ker je država v našem imenu kupila predrago.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji ekonomija z značko .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

  • Nedavni članki iz te rubrike

    • Inovativni popusti pri nakupovanju: Ljudje pri nakupih radi prihranimo in popust je pogosto magična beseda. Recesijski časi in razmah uporabe interneta so spodbudili inovativnost posredn...
    • Obiskovanje zdravnikov in bolniške odsotnosti: Za konec serije ob aktualnih zgodbah o zdravniških dežurstvih še nekaj statistike o bolniških odsotnostih in podobnem (vira: ZZZS in IVZ), ki kažejo o...
    • Črni labod : Nassim N. Taleb je leta 2007 izdal knjigo The Black Swan: The Impact of the Highly Improbable, ki je nemudoma postala velika uspešnica (letos je izšel...
    • Kdo pije in kdo plača v zdravstvu: Problematika zdravstva je zaradi odpovedovanja dežurstev zdravnikov spet zelo aktualna. Ker se v javnem zdravstvu obrne preko 2 milijardi letno, je tu...
    • Finančni položaj vašega gospodinjstva: Banka Slovenije v rednih poročilih o finančni stabilnosti zbere tudi nekaj podatkov o finančnem položaju slovenskih gospodinjstev. Zadnji objavljeni p...
    • Neverjeten preobrat karteljašev: Potem ko so elektro distributerji dve leti ignorirali odločbo Urada za varstvo konkurence in se pritoževali vse do ustavnega sodišča (ki se ga pogosto...
    • (Ne)varni finančni produkti: Ko poslušamo o (ne)varnosti izdelkov z vidika potrošniških pravic, verjetno pomislimo na motorno žago, električne gospodinjske aparate ali na kaj drug...
    • Gnoj postane zlato: Srečko Kosovel je bil močno pred časom s svojim verzom "gnoj je zlato." Šele 80 let kasneje so se alkimisti pri ratinških agencijah Moody's, Standard ...