Krive so obresti na depozite, ali res?

Marko KranjecGuverner Banke Slovenije Marko Kranjec je v nedav­nem inter­vjuju za Delovo Sobotno pri­logo del težav, ki pestijo slo­ven­ski ban­čni pro­stor, pri­pi­sal tudi domnevno viso­kim obre­stim, ki jih slo­ven­ske banke nudijo var­če­val­cem. Češ da naj bi bili sedaj kre­diti za pre­bi­val­stvo in pod­je­tja dragi zato, ker so tudi depo­ziti dobro obre­sto­vani, na pri­mer v pri­mer­javi z Avstrijo ali Nemčijo. Pa je res tako? Ta trdi­tev je morda držala kdaj v pre­te­klo­sti, vse­ka­kor danes (februar 2010) NE DRŽI.

marko-kranjec-sp-13-2-2010 Pregledi obre­stnih mer za pre­bi­val­stvo so tukaj (pohvale za trud pri zbi­ra­nju podat­kov gredo upo­rab­nici foruma sple­tne strani Denarnisupermarket.com »petrab«, ki je obja­vila spo­dnje tabele):

  • depo­ziti nad 31 dni, sta­nje 6.2.2010 — tabela –naj­več 2,00% Hranilnica LON
  • depo­ziti nad 91 dni, sta­nje 6.2.2010 — tabela — naj­več 2,45% Abanka
  • depo­ziti nad 181 dni, sta­nje 11.2.2010 — tabela — naj­več Sparkasse 3,05%
  • vpo­gle­dni var­če­valni računi (z dobo odle­ža­nja ali brez), sta­nje 4.2.2010 — tabela — na vpo­gled naj­več E-obresti (1,50%), z odle­ža­njem naj­več Hranilnica LON (2,00%),

Kratek spre­hod po nem­ških in avstrij­skih sple­tnih stra­neh (festgeld.focus.de, tagesgeldvergleich.net, www.festgeld-vergleich.net, festgeld-vergleichen.net, tagesgeld-konto.net) pokaže, da slo­ven­ske obre­stne mere niso višje od tistih, ki so na voljo tam­kaj­šnjemu pre­bi­val­stvu. Nekaj naključ­nih primerov:

  • vpo­gle­dni var­če­valni računi: DKB (2,05%), DAB Bank (2,50%), Royal Bank of Scotland (2,10%), Netbank (2,25%)
  • depo­ziti nad 31 dni: ERGO Direkt (2,00%)
  • depo­ziti na 91 dni: Akbank (2,00%)
  • depo­ziti nad 181 dni: 5 bank ponuja med 2,00% in 3,00%

Res je treba upo­šte­vati, da je obja­vljena višina obre­stne mere (tako pri doma­čih kot pri tujih) pone­kod dose­gljiva samo pod poseb­nimi ome­je­nimi pogoji, ven­dar prak­tično ni kom­bi­na­cije znesek/ročnost, pri kateri v Nemčiji ali v Avstriji ta hip ne bi našli boljše ponudbe od naj­boljše slovenske.

Skratka, da bi pri nas na splo­šno ponu­jali »pre­cej višje« obre­sti, je pre­ti­rana trdi­tev. Veliko večji del tega pro­blema je v tem, kar guver­ner ravno tako ome­nja v inter­vjuju, in sicer, da je Slovenija eno­stavno bolj tve­gana država kot ome­njeni sosedi. Koliko pa, če ugi­bamo, morajo za ban­čne kre­dite dan­da­nes pla­če­vati Grki in grško gospodarstvo?

 

Ta članek je bil objavljen v kategoriji banke.

En Komentar

  1. Objavljen na 15. junij 2010 ob 14:35 | stalna povezava

    Dopolnitev: zani­mivi so tudi depo­ziti za pod­je­tja. Marsikatera banka ponuja ugo­dne depo­zite za pod­je­tja, ki imajo krat­ko­ročna pre­se­žna sred­stva. Podjetja tako lahko pri­dejo doda­tnih denar­nih sred­stev, ki jih pona­vadi lahko dvi­gnejo tekom vezave.

    lp

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x