Izobraževalnih knjig o vzajemnih skladih v Sloveniji ni na pretek, kljub temu, da bi jih vlagatelji – sodeč po njihovem obnašanju – potrebovali. Konec preteklega leta je družba Vzajemci izdala novost te vrste, ambiciozno poimenovano ‘naložbeni priročnik’, ki naj bi malega vlagatelja usmerjal v obdobju po koncu finančne krize, kadarkoli pač to že bo.
Objavljeno v reviji
Kapital, št. 487, 31. januarja 2010
sestavlja 18 kratkih člankov, ki predstavljajo vsak svoje naložbeno področje. Vključene so geografske regije, nekatere investicijsko popularne gospodarske panoge, ter opisi prednosti nekaterih podvrst vzajemnih skladov (indeksni, denarni, garantirani).
Avtorji teh člankov so večinoma upravljavci in analitiki slovenskih družb za upravljanje. Kot zanimivost omenimo, da so kot enega imed avtorjev pritegnili tudi
dr. Mathiasa Bauerja, predsednika uprave avstrijske DZU Raiffeisen in nekdanjega predsednika evropskega združenja upravljavcev premoženja. Vendar bralec verjetno ne bo presenečen nad tem, da večina avtorjev bolj ali manj hvali prihodnjo perspektivo svojih naložbenih področij. Čudno bi bilo, če bi pljuvali v lastno skledo, saj njihovi delodajalci živijo od privabljanja denarja v sklade, ki jih upravljajo (s tem, kot vsako drugo komercialno dejavnostjo, ni popolnoma nič narobe). Uporabna vrednost člankov v tem sklopu variira od povprečnih do zelo informativnih.
Drugi del predstavlja štiri portfelje različnih tveganosti, sestavljene iz po štirih vzajemnih skladov, ki jih založnik knjige uporablja pri svojem trženju. Tovrstne predpripravljene kombinacije skladov so se v Sloveniji dobro prijele, odkar jih je pod imenom »profili« kot prva uporabila Triglav DZU. V različici, predstavljena v tej knjigi, so zastopani skladi sedmih domačih DZU. Žal pa kriteriji, po katerih so bili izbrani ravno ti skladi, niso razloženi. Lahko se zastavi vprašanje, zakaj je na primer vključen miniaturni, samo pol milijona evrov težki Krekov sklad Nano & Tech, ne pa tudi mednarodno odlično ocenjeni sklad Infond BRIC, oziroma sploh noben sklad kakšne od tujih družb za upravljanje.
Tretji del knjige je sklop z naslovom »Portfeljska teorija Vzajemcev«. Ta naslov obljublja več kot dejansko ponuja. Gre bolj za napaberkovane nasvete začetnikom pri vlaganju v vzajemne sklade, kjer bi bil bolj primeren naslov »pogosta vprašanja«. Če se bodo znašli v prepletanju različnih tematik v tem sklopu, pa lahko začetniki vseeno pridejo do številnih koristnih informacij.
Na splošno bi tovrstni publikaciji koristil trdnejši koncept oziroma bolj izrazita skupna rdeča nit. Tu pa tam najdemo manjše napake (npr. iShares Dow Jones US Financial Sector ETF ni indeks, pač pa indeksni sklad) in drobne pomanjkljivosti (pri nekaterih grafikonih z gibanjem tečajev ni navedena valuta). Z vidika uredniške obdelave je še precej prostora za izboljšave. Gole tabele z naštetimi skladi v prvem delu nimajo veliko uporabne vrednosti, če niso obogatene z vsaj nekaterimi podatki, po katerih se skladi med seboj razlikujejo. Grafikoni gibanja posameznih panožnih in regijskih indeksov v zadnjem letu bi bralcem povedali več, če bi bili postavljeni v ustrezen kontekst ali vsaj v primerjavo z nekim splošnejšim indeksom svetovnega delniškega trga.
Knjiga poskuša zapolniti nišo med (preveč) strokovnimi publikacijami, ki jim začetniki ne morejo slediti in nezahtevnimi, a premalo objektivnimi prodajnimi brošurami ponudnikov finančnih storitev. To ji v zadostni meri tudi uspeva.
Knjigo »Investiranje po finančni krizi« je decembra 2009 založila ljubljanska družba Vzajemci d.o.o., uredil jo je Klemen Koncilja, mehka vezava, 172 strani formata A5, ISBN 978–961-91687–1-4, na voljo pa je brezplačno na sedežu družbe.
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Knjiga: Investiranje po finančni krizi
Drugi del predstavlja štiri portfelje različnih tveganosti, sestavljene iz po štirih vzajemnih skladov, ki jih založnik knjige uporablja pri svojem trženju. Tovrstne predpripravljene kombinacije skladov so se v Sloveniji dobro prijele, odkar jih je pod imenom »profili« kot prva uporabila Triglav DZU. V različici, predstavljena v tej knjigi, so zastopani skladi sedmih domačih DZU. Žal pa kriteriji, po katerih so bili izbrani ravno ti skladi, niso razloženi. Lahko se zastavi vprašanje, zakaj je na primer vključen miniaturni, samo pol milijona evrov težki Krekov sklad Nano & Tech, ne pa tudi mednarodno odlično ocenjeni sklad Infond BRIC, oziroma sploh noben sklad kakšne od tujih družb za upravljanje.
Tretji del knjige je sklop z naslovom »Portfeljska teorija Vzajemcev«. Ta naslov obljublja več kot dejansko ponuja. Gre bolj za napaberkovane nasvete začetnikom pri vlaganju v vzajemne sklade, kjer bi bil bolj primeren naslov »pogosta vprašanja«. Če se bodo znašli v prepletanju različnih tematik v tem sklopu, pa lahko začetniki vseeno pridejo do številnih koristnih informacij.
Na splošno bi tovrstni publikaciji koristil trdnejši koncept oziroma bolj izrazita skupna rdeča nit. Tu pa tam najdemo manjše napake (npr. iShares Dow Jones US Financial Sector ETF ni indeks, pač pa indeksni sklad) in drobne pomanjkljivosti (pri nekaterih grafikonih z gibanjem tečajev ni navedena valuta). Z vidika uredniške obdelave je še precej prostora za izboljšave. Gole tabele z naštetimi skladi v prvem delu nimajo veliko uporabne vrednosti, če niso obogatene z vsaj nekaterimi podatki, po katerih se skladi med seboj razlikujejo. Grafikoni gibanja posameznih panožnih in regijskih indeksov v zadnjem letu bi bralcem povedali več, če bi bili postavljeni v ustrezen kontekst ali vsaj v primerjavo z nekim splošnejšim indeksom svetovnega delniškega trga.
Knjiga poskuša zapolniti nišo med (preveč) strokovnimi publikacijami, ki jim začetniki ne morejo slediti in nezahtevnimi, a premalo objektivnimi prodajnimi brošurami ponudnikov finančnih storitev. To ji v zadostni meri tudi uspeva.
Knjigo »Investiranje po finančni krizi« je decembra 2009 založila ljubljanska družba Vzajemci d.o.o., uredil jo je Klemen Koncilja, mehka vezava, 172 strani formata A5, ISBN 978–961-91687–1-4, na voljo pa je brezplačno na sedežu družbe.
Preberite tudi: