Včeraj smo iz medijev dobili dva diametralno nasprotna signala o trenutni kondiciji slovenskega bančnega sistema. Dr. Marko Simoneti, predsednik nadzornega sveta NLB, je na okrogli mizi o izhodni strategiji menil, da je »po njegovem prepričanju potrebna sanacija finančnega sistema«. Trije bančni direktorji, Božo Jašovič (NLB), dr. France Arhar (UniCredit) in Aleš Žajdela (Abanka) pa so v včerajšnjem Studiu ob 17h (posnetek) zatrdili, da ni nikakršnih razlogov za preplah, saj je vse v mejah normale, banke so v glavnem dobičkonosne in ustrezno kapitalizirane. Tako nasprotujoče si ocene iste zadeve niso ravno pogoste. Zakaj do tega pride?
Po eni strani lahko verjamemo bankirjem, da razni profesorji, teoretiki in zunanji opazovalci stanje o bankah ocenjujejo precej »na pamet«, brez pravih podatkov. Kajpada, banke pomembnih podatkov, razen kar je nujno, ne dajejo na voljo. Po drugi strani pa je zelo možno, da banke navzven raje pokažejo lepši obraz, ki morda ne ustreza v celoti dejanskemu stanju.
Tule se lahko spomnimo na ugotovitev Rogoffa in Reinhartove, avtorjev knjige z naslovom »This time is different« (Tokrat je drugače), ki na 10. strani te največje zgodovinske analize bančnih kriz po svetu prostodušno povesta:
In any event, reports of nonperforming loans are often wildly inaccurate, for banks try to hide their problems for as long as possible and supervisory agencies often look the other way.
Torej:
V vsakem primeru, podatki o slabih posojilih so pogosto zelo netočni, kajti banke poskušajo skrivati svoje probleme, kolikor dolgo se to da, in nadzorne inštitucije si pred tem pogosto zatiskajo oči.
Kot primer takega obnašanja bi zlahka uvrstili primer Istrabenz, ki so ga banke vse do zadnjega javno imele za prvovrstnega komitenta, še takrat, ko je tečaj delnice padel na manj kot 10% nekdanje vrednosti.
Skratka, verjetno je resnica nekje vmes med obema ekstremoma in neke nujne potrebe po sanaciji bank z davkoplačevalskim denarjem v tem trenutku resnično ni. Zanimiva pa je bila napoved predsednika uprave NLB, ki je na vprašanje novinarke o propadli prednovoletni dokapitalizaciji banke dejal, da je poleg dokapitalizacije rezervna možnost za okrepitev kapitalske ustreznosti tudi odprodaja dela premoženja, ki ga bančna skupina nujno ne potrebuje.


En Komentar
Po enem letu od zgornje okrogle mize se je pokazalo, da je imel Simoneti pravi, trije bančni direktorji pa so stanje neupravičeno olepševali. Predvsem dobičkonosnost se je lani izkazala za utvaro.