Bo treba banke ponovno sanirati?

Včeraj smo iz medi­jev dobili dva dia­me­tralno naspro­tna signala o tre­nu­tni kon­di­ciji slo­ven­skega ban­čnega sis­tema. Dr. Marko Simoneti, pred­se­dnik nad­zor­nega sveta NLB, je na okro­gli mizi o izho­dni stra­te­giji menil, da je »po nje­go­vem pre­pri­ča­nju potrebna sana­cija finanč­nega sis­tema«. Trije ban­čni direk­torji, Božo Jašovič (NLB), dr. France Arhar (UniCredit) in Aleš Žajdela (Abanka) pa so v vče­raj­šnjem Studiu ob 17h (posne­tek) zatr­dili, da ni nika­kr­šnih razlo­gov za pre­plah, saj je vse v mejah nor­male, banke so v glav­nem dobič­ko­no­sne in ustre­zno kapi­ta­li­zi­rane. Tako naspro­tu­joče si ocene iste zadeve niso ravno pogo­ste. Zakaj do tega pride?

Po eni strani lahko ver­ja­memo ban­kir­jem, da razni pro­fe­sorji, teo­re­tiki in zuna­nji opa­zo­valci sta­nje o ban­kah oce­nju­jejo pre­cej »na pamet«, brez pra­vih podat­kov. Kajpada, banke pomemb­nih podat­kov, razen kar je nujno, ne dajejo na voljo. Po drugi strani pa je zelo možno, da banke nav­zven raje poka­žejo lepši obraz, ki morda ne ustreza v celoti dejan­skemu stanju.

Tule se lahko spo­mnimo na ugo­to­vi­tev Rogoffa in Reinhartove, avtor­jev knjige z naslo­vom »This time is diffe­rent« (Tokrat je dru­gače), ki na 10. strani te naj­ve­čje zgo­do­vin­ske ana­lize ban­čnih kriz po svetu pro­sto­du­šno povesta:

In any event, reports of non­per­for­ming loans are often wil­dly inaccu­rate, for banks try to hide their pro­blems for as long as pos­si­ble and super­vi­sory agen­cies often look the other way.

Torej:

V vsa­kem pri­meru, podatki o sla­bih poso­ji­lih so pogo­sto zelo netočni, kajti banke posku­šajo skri­vati svoje pro­bleme, koli­kor dolgo se to da, in nad­zorne inšti­tu­cije si pred tem pogo­sto zati­skajo oči.

Kot pri­mer takega obna­ša­nja bi zlahka uvr­stili pri­mer Istrabenz, ki so ga banke vse do zadnjega javno imele za prvo­vr­stnega komi­tenta, še takrat, ko je tečaj del­nice padel na manj kot 10% nek­da­nje vrednosti.

Skratka, ver­je­tno je resnica nekje vmes med obema eks­tre­moma in neke nujne potrebe po sana­ciji bank z dav­ko­pla­če­val­skim denar­jem v tem tre­nutku resnično ni. Zanimiva pa je bila napo­ved pred­se­dnika uprave NLB, ki je na vpra­ša­nje novi­narke o pro­pa­dli pred­no­vo­le­tni doka­pi­ta­li­za­ciji banke dejal, da je poleg doka­pi­ta­li­za­cije rezervna možnost za okre­pi­tev kapi­tal­ske ustre­zno­sti tudi odpro­daja dela pre­mo­že­nja, ki ga ban­čna sku­pina nujno ne potrebuje.