Včeraj smo iz medijev dobili dva diametralno nasprotna signala o trenutni kondiciji slovenskega bančnega sistema. Dr. Marko Simoneti, predsednik nadzornega sveta NLB, je na okrogli mizi o izhodni strategiji menil, da je »po njegovem prepričanju potrebna sanacija finančnega sistema«. Trije bančni direktorji, Božo Jašovič (NLB), dr. France Arhar (UniCredit) in Aleš Žajdela (Abanka) pa so v včerajšnjem Studiu ob 17h (posnetek) zatrdili, da ni nikakršnih razlogov za preplah, saj je vse v mejah normale, banke so v glavnem dobičkonosne in ustrezno kapitalizirane. Tako nasprotujoče si ocene iste zadeve niso ravno pogoste. Zakaj do tega pride?
Po eni strani lahko verjamemo bankirjem, da razni profesorji, teoretiki in zunanji opazovalci stanje o bankah ocenjujejo precej »na pamet«, brez pravih podatkov. Kajpada, banke pomembnih podatkov, razen kar je nujno, ne dajejo na voljo. Po drugi strani pa je zelo možno, da banke navzven raje pokažejo lepši obraz, ki morda ne ustreza v celoti dejanskemu stanju.
Tule se lahko spomnimo na ugotovitev Rogoffa in Reinhartove, avtorjev knjige z naslovom »This time is different« (Tokrat je drugače), ki na 10. strani te največje zgodovinske analize bančnih kriz po svetu prostodušno povesta:
In any event, reports of nonperforming loans are often wildly inaccurate, for banks try to hide their problems for as long as possible and supervisory agencies often look the other way.
Torej:
V vsakem primeru, podatki o slabih posojilih so pogosto zelo netočni, kajti banke poskušajo skrivati svoje probleme, kolikor dolgo se to da, in nadzorne inštitucije si pred tem pogosto zatiskajo oči.
Kot primer takega obnašanja bi zlahka uvrstili primer Istrabenz, ki so ga banke vse do zadnjega javno imele za prvovrstnega komitenta, še takrat, ko je tečaj delnice padel na manj kot 10% nekdanje vrednosti.
Skratka, verjetno je resnica nekje vmes med obema ekstremoma in neke nujne potrebe po sanaciji bank z davkoplačevalskim denarjem v tem trenutku resnično ni. Zanimiva pa je bila napoved predsednika uprave NLB, ki je na vprašanje novinarke o propadli prednovoletni dokapitalizaciji banke dejal, da je poleg dokapitalizacije rezervna možnost za okrepitev kapitalske ustreznosti tudi odprodaja dela premoženja, ki ga bančna skupina nujno ne potrebuje.
10 razlogov za dokapitalizacijo NLB: NLB je torej stresni test komajda opravila; tu pa je 10 razlogov, zakaj jo država MORA dokapitalizirati s proračunskim denarjem...
10. Ker bi sice...
Višje obresti zaradi dobrega sodelovanja: Že dalj časa velja, da so objavljene obrestne mere za bančne depozite le okvirne in se jih da izboljšati, glede na to, kako dobro "sodelujete z banko....
Svetovanje z zapisnikom: Še nekaj nadaljevanja teme od zadnjič. V Nemčiji mali vlagatelji vrednostne papirje v veliki večini kupujejo v svojih bankah. Od 1. januarja 2010 dalj...
NLB Podrejena obveznica NLB26: Banka lahko svež denar pridobi na razne načine: a) na mednarodnem trgu; b) s privabljanjem depozitov; c) z dokapitalizacijo delničarjev; d) s prodajo ...
Izdaja je bila uspešna: "Slovenija je uspešno izdala novo obveznico." Taka novica se občasno pojavi v medijih in zveni kot pozitiven, skorajda ohrabrujoč dosežek. Kot da bi š...
Neuspeh mobilnega bančništva: NLB obvešča svoje stranke, da s 1. julijem ukinja storitev mobilnega bančništva NLB Moba. Očitno se niso uresničila pričakovanja, da bodo ljudje z ban...
Kakšna banka ponuja visoke obrestne mere: Tudi banke včasih uporabljajo oglasna sporočila, ki jih sestavlja samo kup besedila. En tak oglas so objavile aprilske Moje Finance in sicer za privla...
O varstvu potrošnikov v ameriških bankah: Odvetnica Elizabeth Warren, predsednica kongresne komisije za nadzor nad izvajanjem bančnega bailouta, v nedavnem intervjuju pri Charlieju Roseu brez ...
Bo treba banke ponovno sanirati?
Po eni strani lahko verjamemo bankirjem, da razni profesorji, teoretiki in zunanji opazovalci stanje o bankah ocenjujejo precej »na pamet«, brez pravih podatkov. Kajpada, banke pomembnih podatkov, razen kar je nujno, ne dajejo na voljo. Po drugi strani pa je zelo možno, da banke navzven raje pokažejo lepši obraz, ki morda ne ustreza v celoti dejanskemu stanju.
Tule se lahko spomnimo na ugotovitev Rogoffa in Reinhartove, avtorjev knjige z naslovom »This time is different« (Tokrat je drugače), ki na 10. strani te največje zgodovinske analize bančnih kriz po svetu prostodušno povesta:
Torej:
Kot primer takega obnašanja bi zlahka uvrstili primer Istrabenz, ki so ga banke vse do zadnjega javno imele za prvovrstnega komitenta, še takrat, ko je tečaj delnice padel na manj kot 10% nekdanje vrednosti.
Skratka, verjetno je resnica nekje vmes med obema ekstremoma in neke nujne potrebe po sanaciji bank z davkoplačevalskim denarjem v tem trenutku resnično ni. Zanimiva pa je bila napoved predsednika uprave NLB, ki je na vprašanje novinarke o propadli prednovoletni dokapitalizaciji banke dejal, da je poleg dokapitalizacije rezervna možnost za okrepitev kapitalske ustreznosti tudi odprodaja dela premoženja, ki ga bančna skupina nujno ne potrebuje.
Sorodni članki