Še v prvi polovici lanskega leta je bil pojem nepremičninski balon pri nas popoln tabu. Nepremičninarji so tedaj v časopisih in po TV trobezljali o največ 3 do 5% nadaljnjem padcu cen in o tem, da se povpraševanje ponovno krepi. Zadnje leto je vseeno dokazalo, da Slovenija ne živi v drugem svetu, kjer običajne zakonitosti ne veljajo. Za občutek si poglejmo, kakšne posledice so imeli poki nepremičninskih balonov v drugih državah v bližnji preteklosti.
Tudi danes je vir za te podatke prejšnji teden omenjana knjiga This time is different. Na strani 160 avtorja prikazujeta tabelo, ki vsebuje nekatere države, v katerih se je razvil nepremičninski balon, kdaj je nastopil cenovni vrh, koliko let je minilo do doseženega lokalnega dna in kolikšen je bil povprečni padec z vrha do kasnejšega dna.
| Država | Leto cenovnega vrha | Trajanje do dna v letih | Padec v odstotkih |
| Finska | 1989 | 6 | –50,4 |
| Norveška | 1987 | 5 | –41,5 |
| Španija | 1978 | 4 | –33,3 |
| Švedska | 1990 | 4 | –31,7 |
| Hongkong | 1997 | 6 | –58,9 |
| Indonezija | 1994 | 5 | –49,9 |
| Malezija | 1996 | 3 | –19,0 |
| Filipini | 1997 | 7 | –53,0 |
| Južna Koreja | 1997 | 4 | –20,4 |
| Tajska | 1995 | 4 | –19,9 |
| Argentina | 1999 | 4 | –25,5 |
| Kolumbija | 1997 | 6 | –51,2 |
Med zgornjimi primeri iz zgodovine torej nikjer padanje ni trajalo manj kot tri leta, razpon padcev pa je od –19,0 do –58,9%. Pri nas lahko rečemo, da je cenovni vrh nastopil v letu 2008, dosedanji padec po dveh letih pa je nekje okoli 20%. Glede na potrpežljivost bank, ki so — ekonomsko gledano — glavni akterji pri današnjih zalogah neprodanih novogradenj, se da sklepati, da se bo pri nas padanje cen še nadaljevalo.
Za spomin na nepremičninski balon pa še tale seznam prostih stanovanj v ljubljanskih novogradnjah, objavljen pred par tedni v Dnevniku. Cene, kot jih še dolgo ne bomo več videli.
klikni za povečavo
DOPOLNJENO 16.3. 2010: O balonu obstajajo tudi diametralno nasprotna mnenja: Intervju: Nepremičninskega balona ni (Finance), vendar ima intervjujanec Jože Anderlič močan materialni interes pri tem vprašanju.
RSS prispevki
Dostava po e-pošti
Twitter
3 Komentarji
Tile se pa ne strinjajo:
http://e-prostor.gov.si/fileadmin/etn/porocilo/letno_porocilo_2009_marec2010.pdf
Definitivno imajo bolj diplomatski besednjak. 2008=vrh, tu se strinjamo; 2009=nižje kot 2008, tu se strinjamo. Za 2010 ne napovedujejo nič, jaz pa mislim, da bo 2010=nižje kot 2009. Je pa tole letno poročilo stilsko dokaj konfuzno in jaz mnenje avtorjev iz njega težko razberem.
Da bi državni uradnik povedal svoje mnenje? Potem ne bi bil državni uradnik.