Plačilna nedisciplina je hudič

Plačilna nedi­sci­plina se dra­ma­tično pove­čuje, so vče­raj spo­ro­čili iz GZS. Kako ukre­pati? Na sple­tni strani Neplacniki.info so obja­vljeni pod­je­tja in samo­stojni pod­je­tniki, ki ne porav­na­vajo zapa­dlih obve­zno­sti pri študent­skem delu, ozi­roma zamu­jajo za več kot 60 dni. Danes so na tem seznamu 404 pod­je­tja.Ta številka (žal na sple­tni strani ni zgo­do­vine nje­nega giba­nja ali gra­fi­kona) nam lahko, denimo sku­paj s podat­kom o brez­po­sel­no­sti, služi kot groba ocena tega, ali se kriza v slo­ven­skem gospo­dar­stvu še zao­struje ali pa smo res, kot pravi pre­mier, krizo že pre­ma­gali in pri­ha­jamo na zeleno vejo.  Še bolje bi seveda bilo, če bi bile zajete tudi druge nepla­čane obve­zno­sti, a do teh podat­kov je težko priti. Za silo si lahko poma­gamo še s teko­čimi podatki o blo­ki­ra­nih tran­sak­cij­skih raču­nih (tudi tu kake zgo­do­vine ali sta­ti­stike ni na voljo).

Neplacniki.info nam omo­goča tudi okvirno oceno, koliko časa je pod­je­tje neplač­nik, pre­den gre dokončno cugrund. Na pod­strani Arhiv vpi­šemo recimo OREHEK D.O.O. ali nje­govo davčno številko 27551717 in tako ugo­to­vimo, da se je Orehek med neplač­niki prvi­krat poja­vil avgu­sta 2009, nakar je osta­jal na seznamu vse nasle­dnje mesece, dokler ni febru­arja 2010 pri­do­bil novega imena OREHEK D.O.O. V STEČAJU.

Če potre­bu­jete več, vam bolj teme­ljite podatke o kre­di­tnem tve­ga­nju kon­kre­tnega pod­je­tja proda AJPES za 30 evrov v obliki boni­te­tne ocene S.BON, ki na 10-stopenjski lestvici podaja ver­je­tnost, da pride do dogodka neplačila.

Marsikateremu gospo­dar­skemu subjektu ver­je­tno ostaja vtis, da naš sis­tem veliko bolj od upni­kov ščiti dolžnike.

Teja Romšak (e-Študentski ser­vis): Gospodarska kriza ni pri­za­ne­sla niti študent­skemu delu (video)

  • Share/Bookmark
Ta članek je bil objavljen v kategoriji ekonomija z značko , . Dodaj v priljubljene stalno povezavo. Komentiraj ali pa pusti trackback: Trackback URL.
Natisni Natisni

En Komentar

  1. sandi
    Objavljen na 21. april 2010 ob 08:25 | stalna povezava

    Od začetka marca do srede aprila se je število pod­je­tij na strani Neplacniki.info pove­čalo za cca 10%. Po tem sodeč se kriza zaostruje.

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

  • Nedavni članki iz te rubrike

    • (Ne)varni finančni produkti: Ko poslušamo o (ne)varnosti izdelkov z vidika potrošniških pravic, verjetno pomislimo na motorno žago, električne gospodinjske aparate ali na kaj drug...
    • Gnoj postane zlato: Srečko Kosovel je bil močno pred časom s svojim verzom "gnoj je zlato." Šele 80 let kasneje so se alkimisti pri ratinških agencijah Moody's, Standard ...
    • Kupna moč 50 let pozneje: Pedantni Nemci so izračunali, koliko ceneje je danes skoraj vse kot nekoč, če cene izrazimo v urah dela. Leta 1960 je povprečno plačilo zaposlenega zn...
    • Za Grčijo bankrot ne bi bil prvi: Kot nadaljevanje včerajšnje teme še ilustracija ugotovitve, ki so jo mediji v zadnjem letu večkrat povzeli. Namreč, da je Grčija itak skoraj pol svoje...
    • Kateri upniki izgubijo, če Grčija bankrotira: Grški zunanji dolg je, kot kaže, neobvladljiv in v celoti ne bo nikoli poplačan. Vse verjetneje postaja, da bo v neki točki prišlo do prestrukturiranj...
    • Od švabske gospodinje do nove grške drahme: Nemška kanclerka Angela Merkel  je pred časom omenila modrost, ki da jo pozna vsaka švabska gospodinja: "Na dolgi rok se ne da živeti preko svojih zmo...
    • Nesprejemljivo vsiljevanje: "Trgi nam vsiljujejo nesprejemljivo visoko obrestno mero," je bila ena od bolj smešnih izjav zadnjega časa, ki so jo za grškimi politiki ponovili neka...
    • Grki: v koliko letih na zeleno vejo?: Dr. Philip Gisdakis, vodja raziskovalnega oddelka v UniCredit banki je zadnjič predstavil zanimiv izračun. Koliko časa traja, da država zmanjša javni ...