Prikrivanje podatkov o porabi

V zadnjem tednu sta naključno sovpa­dli dve novici o pri­kri­va­nju podat­kov o porabi denarja iz reše­val­nih shem. Prva je iz ZDA, kjer se zve­zne rezerve (FED) upi­rajo izro­čiti podatke jav­nega zna­čaja o ban­čnem bai­lo­utu, ven­dar je višje sodi­šče nedavno potr­dilo sodbo niž­jega, da FED to mora sto­riti (Federal Reserve Must Disclose Bank Bailout Records). Druga je podo­ben pri­mer pri nas, kjer je SID banka zavra­čala zah­tevo novi­narke Financ Monike Weiss o raz­kri­tju podat­kov o tem, katera pod­je­tja so dobila državna jam­stva za svoja poso­jila in je banko k temu pri­si­lila šele odločba infor­ma­cij­ske poo­bla­ščenke. Banka se je skli­ce­vala na to, da sama dode­li­tev jam­stva še ne pomeni porabe dav­ko­pla­če­val­skega denarja, pač pa ta tre­nu­tek nastopi šele, ko je jam­stvo unov­čeno. Zaenkrat je raz­krila le seznam pre­je­mni­kov, manj­kajo pa zne­ski, ki jih ute­gne pro­ra­čun dobiti na grbo, če pod­je­tja, pre­je­mniki jam­stev, pro­pa­dejo. Na seznamu so tudi Vegrad, Steklarna Rogaška, Slovenske žele­znice in podobni, zato bo pravi čudež, če (neka­tera) jam­stva za kre­dite s tega seznama ne bodo unovčena.

Ali je pre­se­ne­tljivo, če posku­šajo poli­tiki čim bolj skri­vati podatke o tem, komu so poma­gali laj­šati posle­dice gospo­dar­ske krize? Zakaj bi bilo to potrebno skri­vati, če je bilo vse po pred­pi­sih in pošteno?

DOPOLNJENO 25.3. 2010: Na potr­di­tev zgor­nje domneve ni bilo treba dolgo čakati. Današnji Dnevnik navaja, da ima 8 odstot­kov pod­je­tij, pre­je­mni­kov držav­nega jam­stva že blo­ki­ran vsaj en tran­sak­cij­ski račun, večina med njimi pa kar vse.