Včeraj dogovorjena evropska podpora Grčiji — če bo njena izvršitev nujna - nas bo stala do 250 milijonov evrov, kar je istega reda velikosti kot odpovedana novoletna dokapitalizacija Nove Ljubljanske banke. Optimisti bodo pripomnili, da ne gre za nepovratni denar, pač pa posojilo Grkom. Pesimisti lahko dodajo, da so pogoji takšni, da do podpore itak pride šele takrat, ko Grčiji nihče drug ne bo več hotel posojati, ker ne bo verjel, da so posojilo sposobni vrniti. Očitno bi »evropsko posojilo« v tako brezupni situaciji dejansko pomenilo nepovratno pomoč.
Premier Pahor je, tudi v luči ta teden predstavljenih nepopularnih sprememb pokojninske zakonodaje, nerodno situacijo ponazoril z izjavo, da je »težko zahtevati od slovenskega delavca, od katerega se pričakuje, da bo delal vsaj do 65. leta, da pomaga grškemu delavcu, ki dela do 55. leta.«
Vse skupaj pa za nas malo starejše zveni zelo znano; morda se celo spet ustanovi nekakšen »sklad za nerazvite«. Tudi geografija in smer prelivanja denarja sta podobni kot v jugoslovanski različici. Celo argumenti so prisrčno enaki: zadnjič je grški minister na eni od televizij ogorčeno izjavil, da Nemci nimajo moralne pravice zavračati denarne pomoči, saj imajo dobre gospodarske rezultate tudi zato, ker so Grki kupovali nemške izdelke.
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
4 Komentarji
Pred davnimi leti, sem se pogovarjal z enim makedoncem, in je beseda nanesla tudi na te stvari — prelivanje denarja nerazvitim. Ja, Slovenci smo bili nekako nezadovoljni z tem finančnim tokom, Makedonci pa so bili nezadovoljni, da morajo svoje kmetijske pridelke po nižjih cenah prodajati v Slovenijo.
Kje je resnica je težko reči.
Evropska unija bo lahko uspešna le, če ne bo nikakršnih »razvojnih« denarnih tokov ipd… Ker to hitro postane vir nezadovoljstva. Skupen trg, enotna pravila, skupna valuta je dovolj. Pa pri skupni valuti seveda zraven pašejo tudi ustrezna pravila, ki se izvajajo brez izgovorov.
Ravno v teh kriznih situacijah se pokaže, da skupna valuta potrebuje tudi neodvisno vrečo denarja, ki lahko hitro intervenira (in se pred tem seveda polni) brez pogajanja in pogojevanja članic, kar pa spet naprej pomeni uvedbo nekega evropskega davka, kar pa je zaenkrat no-go. Temelji evra so vprašljivi.
Menim, da je eno vprašanje temeljev evra in evro območja, drugo pa Evropske zveze in določene stopnje solidarnosti znotraj nje. Pod kožo sem rdeč in zato zagovarjam določeno mero pomoči, a nikdar v obliki netransparentih transferjev denarja.
Grški minister se pa s takšno retoriko lahko loti priprave svoje jogurtne revolucije. Če samo malce obrnem njegove besede, ne pa tudi njih osnovnega pomena, pridem do trditve, da je Grkom čisto prav, ker so v buli, saj so si na kredit kupovali razkošne in drage nemške izdelke, ki si jih niso mogli privoščiti.
Sem jugo nostalgik: že dolgo pogrešam makedonski paradižnik, lubenice in paprike.
@bimbo: Po moje solidarnost ne bi bila sporna, če bi Bruselj dejansko imel gorjačo oziroma neko efektivno oblast nad Atenami. Ljudje ne verjamejo, da se bo v Grčiji kaj spremenilo, tudi če sedaj dobi krepko finančno injekcijo (prisiliti pa jih ne morejo). In pa, pri tem nič ne pomaga dejstvo, da so Grki ves čas s statistiko zavajali preostale države.