Dr. Philip Gisdakis, vodja raziskovalnega oddelka v UniCredit banki je zadnjič predstavil zanimiv izračun. Koliko časa traja, da država zmanjša javni dolg z nivoja 80% nazaj na 60%, kar je maastrichtski kriterij? Dolžina obdobja je odvisna od gospodarske rasti BDP in javno-finančnega primanjkljaja. Logično, ob višji rasti in ob nizkem deficitu lahko več namenimo za odplačevanje glavnice in obresti. Tabela izgleda takole.
število let
nominalna rast BDP
javno-finančni
primanjkljaj
2%
3%
4%
5%
0%
15
10
8
6
1%
60
20
12
9
2%
∞
∞
33
16
3%
∞
∞
∞
∞
Številke pomenijo število let za dosego cilja v dani kombinaciji gospodarske rasti in primanjkljaja, ∞ — znak za neskončnost pa pomeni, da cilj ne bo dosežen nikoli. Grčija ima po najnovejših podatkih 13,6-odstotni primanjkljaj, državni dolg pa znaša 115% BDP.
Iz tega sledi, da Grčija svoje zadolženosti — po normalni poti in če ohrani evro — ne bo spravila v maastrichtske okvire nikoli več. Udeležencem na trgu in nekaterim politikom je tudi že danes jasno, da bo najkasneje prihodnje leto doživela programirani bankrot pod taktirko Mednarodnega denarnega sklada. Prestrukturiranje njenega dolga utegne biti te sorte, da se bodo imetniki njenih obveznic (kreditodajalci) »prostovoljno« strinjali s tem, da se odrečejo delu glavnice in da sprejmejo tudi podaljšanje ročnosti odplačevanja. Tako se je včasih reševalo države tretjega sveta.
Od EU/MDS solidarnostne pomoči, ki se ji zaenkrat reče posojilo, bi tako šlo lep del (20%?, 30%?) v luft. Pri načrtovani slovenski udeležbi v znesku cca 150 milijonov evrov bi to pomenilo več deset milijonov. Ta znesek lahko imenujemo za naknadno vstopnino v evrsko območje.
Avstroogrska krona, evro prejšnje inkarnacije: Ni več tako nemogoče, da bo ena ali več držav, ki danes uporabljajo evro, prešla na neko drugo, novo-staro valuto, npr. drahmo. Če se to zgodi nenadom...
Tudi izključitev Grčije ne bi bila prva: Sedanje evrsko območje ni prva denarna unija na evropskih tleh. Poskusov je bilo nekaj, a so bili neuspešni. Latinska denarna unija je trajala od leta...
Je kriza res le posledica zmot?: V nekaterih državah so se sistematično lotili iskanja vzrokov za finančno krizo. V ZDA, kjer je bilo njeno žarišče, so že leta 2009 z zakonom ustanovi...
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Grki: v koliko letih na zeleno vejo?
primanjkljaj
Številke pomenijo število let za dosego cilja v dani kombinaciji gospodarske rasti in primanjkljaja, ∞ — znak za neskončnost pa pomeni, da cilj ne bo dosežen nikoli. Grčija ima po najnovejših podatkih 13,6-odstotni primanjkljaj, državni dolg pa znaša 115% BDP.
Iz tega sledi, da Grčija svoje zadolženosti — po normalni poti in če ohrani evro — ne bo spravila v maastrichtske okvire nikoli več. Udeležencem na trgu in nekaterim politikom je tudi že danes jasno, da bo najkasneje prihodnje leto doživela programirani bankrot pod taktirko Mednarodnega denarnega sklada. Prestrukturiranje njenega dolga utegne biti te sorte, da se bodo imetniki njenih obveznic (kreditodajalci) »prostovoljno« strinjali s tem, da se odrečejo delu glavnice in da sprejmejo tudi podaljšanje ročnosti odplačevanja. Tako se je včasih reševalo države tretjega sveta.
Od EU/MDS solidarnostne pomoči, ki se ji zaenkrat reče posojilo, bi tako šlo lep del (20%?, 30%?) v luft. Pri načrtovani slovenski udeležbi v znesku cca 150 milijonov evrov bi to pomenilo več deset milijonov. Ta znesek lahko imenujemo za naknadno vstopnino v evrsko območje.
Za prihodnost evra so to slabi obeti.
Preberite tudi: