Tretji pokojninski steber na levi nogi

Ekonomista Marko Simoneti in Aleš Berk Skok sta pri­pra­vila javni pre­dlog Vladi RS za uvedbo pra­vega tre­tjega pokoj­nin­skega ste­bra, torej namen­skega dol­go­roč­nega var­če­va­nja z davč­nimi olaj­ša­vami. Čas za tak pre­dlog je pravi. Pod pogo­jem, da vlada s pokoj­nin­sko reformo misli resno in ne bo klo­nila pred popu­liz­mom sin­di­ka­tov, ki se jim oči­tno fučka za breme, ki ga s tem, ko zah­te­vajo pre­klic reforme, pre­na­šajo na gene­ra­cijo, mlajšo od 40 let.Pravzaprav je bizarna logika, po kateri naj bi imeli pra­vico poga­ja­nja z vlado o pokoj­nin­ski reformi ravno sin­di­kati, kate­rih član­stvo v glav­nem obsega sta­rejše indu­strij­ske delavce blizu upo­ko­ji­tve in delo­da­jalce, ki s pokoj­nin­skimi pra­vi­cami, ki so indi­vi­du­alne, dejan­sko nimajo nič (razen da vpli­vajo na ceno dela nji­ho­vih zapo­sle­nih).  Nikjer pa niso zasto­pani tisti, ki bodo nosili večino posle­dic, torej zapo­sleni, ki še nis(m)o blizu penzije.

Predlog za tre­tji ste­ber, ki je šele v idejni fazi, bo imel težko nalogo, da si izbori ustre­zno medij­sko pozor­nost v mno­žici dru­gih spre­memb sis­tema, ki so že opre­de­ljene v tre­nu­tnem pre­dlogu zakona ZPIZ-2. S spre­mnim pismom je 3. ste­ber pod­prla sku­pina 31 zna­nih eko­no­mi­stov in finanč­ni­kov, ki pa, razen iz aka­dem­skega sveta, pri­ha­jajo ravno iz inšti­tu­cij, ki bi od nje­gove uvedbe naj­bolj pro­fi­ti­rale, torej iz bank (NLB, Unicredit, SKB, Factor banka, Abanka, KD) in bor­zne panoge (Ljubljanska borza, KDD, Gorenjska bor­zna družba, Alta, Poteza, Ilirika, KD Skladi, NLB Skladi). To se bo gotovo poja­vilo kot oči­tek, kljub temu, da gre za čisto smi­selne in dejan­sko kori­stne pre­dloge, v gro­bem podobne tistemu, kar poznajo v ZDA.

Pri pokoj­ni­nah gre za tako velik denar, da se vedno vple­tejo razno­ra­zni lobi­stični inte­resi. Recimo, v prej­šnji Ropovi reformi so bile družbe za upra­vlja­nje skla­dov izrecno izlo­čene iz sis­tema, kljub temu, da so edine tedaj že imele izku­šnje z upra­vlja­njem inve­sti­cij­skih skla­dov. Ravno tako so bile pod pri­ti­skom sin­di­ka­tov in veli­kih gospo­dar­skih družb, ki so želeli kon­trolo nad »svo­jim« pokoj­nin­skim denar­jem, izu­mljene pokoj­nin­ske družbe, kot posebna vrsta zava­ro­val­nic. Rezultat, takrat uve­deni 2. ste­ber, je zaradi tega imel v sebi zme­šnjavo (ne pov­sem pri­mer­ljivi pokoj­nin­ski pro­dukti, nee­nak nad­zor, nee­naki pogoji za kapi­tal­sko ustre­znost, raz­li­čen nivo transparentnosti).

Zato močno dvo­mim, da bo tokrat uvedba 3. ste­bra uspela, in to ne zaradi stro­kov­nih, pač pa zaradi poli­tič­nih razlo­gov. Zatakniti se ute­gne že pri prvem argu­mentu sin­di­ka­li­stov, češ da bi bil 3. ste­ber name­njen izključno boga­tim, s čimer bi zaradi vklju­če­nih davč­nih olaj­šav pri­šlo do pre­li­va­nja denarja od rev­nih k bogatim.

Predlog o uvedbi pokoj­nin­skih raču­nov in pokoj­nin­skih rent in spre­mno pismo pod­por­ni­kov si lahko pre­be­rete tukaj: PRačuni, 9. april 2010 (PDF, 96 kB)