Zdravstveno zavarovanje za prostočasne dejavnosti

Izhodišča za spre­membe zakona o zdra­vstve­nem var­stvu in zdra­vstve­nem zava­ro­va­nju, ki so pri­cur­ljale v jav­nost, vse­bu­jejo tudi zmanj­ša­nje kri­tja obve­znega zdra­vstve­nega zava­ro­va­nja. Doslej je bilo v celoti krito zdra­vlje­nje špor­tnih poškodb, po novem naj ne bi bilo več tako.

Poškodbe pri pla­ni­nar­je­nju, ple­za­nju, gor­skem kole­sar­stvu, deska­nju, drsa­nju, alp­skem in tur­nem smu­ča­nju, tek­mo­va­njih z avto­mo­bili in motorji. zma­jar­stvu, pota­plja­nju, lete­nju z baloni in zmaji naj bi bile iz obve­znega zava­ro­va­nja krite le 40-odstotno. Preostanek bi bilo treba pla­čati iz lastnega žepa ali police doda­tnega nezgo­dnega zavarovanja.

Zadeva sicer ima neko logiko: lju­dje se nače­loma zave­damo, da reše­valne akcije sta­nejo in prak­tično vsakdo kupi CORIS ali podobno turi­stično zava­ro­va­nje, kadar gre smu­čat v tujino, ker ve, da ga poškodba lahko udari po žepu. Kljub temu pa bo, če bo ta ideja dejan­sko pri­šla v zakon, po mojem nale­tela na pre­cej­šnje naspro­to­va­nje. Tukaj je soli­dar­no­stni čut še vedno močan in v splo­šnem je spre­je­mljivo, da tisti, ki se ne ukvar­jajo z nobeno od zgor­njih nevar­nih špor­tnih dejav­no­sti, sub­ven­ci­o­ni­rajo one druge.