Beseda: štrajk

V sredo se torej neza­do­voljni študen­tje pod vod­stvom Študent­ske orga­ni­za­cije Slovenije odpra­vljajo na štrajk. To nem­ško besedo so si ver­je­tno izbrali, ker je krajša in bolj agre­sivna od slo­ven­ske besede stavka. Obe sta sicer napačni. Pomensko ustre­zna beseda je demon­stra­cije (mno­žično izra­ža­nje raz­po­lo­že­nja, nava­dno v znak pro­te­sta), ne pa stavka (pre­ne­ha­nje dela za dolo­čen čas). Vendar pri mladi gene­ra­ciji upo­raba izzi­val­nejše besede ne pre­se­neča, saj jim je videz pogo­sto pomemb­nejši od vse­bine in so v piaru bolj doma kot v argumentiranju.

Študent­skim funk­ci­o­nar­jem je treba pri­znati, da so moj­stri samo­pro­mo­cije in jih odli­kuje samo­za­vest, ki meji na aro­ganco. Nesporno gre za mate­rial, ki ga bo čez nekaj let vesela vsaka poli­tična stranka. Samozavest jim omo­go­čajo mili­joni evrov, ki jih vsako leto dobijo iz pro­vi­zij od študent­skega dela. S toli­kšnim denar­jem in pomo­čjo lastni­kov študent­skih ser­vi­sov z lah­koto orga­ni­zi­rajo odmevne demon­stra­cije. Za dijake je baje ude­ležba na demon­stra­ci­jah celo upra­vi­čen razlog za izo­sta­nek od pouka. Kaj je lep­šega kot sredi maja oditi na ulice malo pro­te­sti­rat in pove­se­lja­čit, potem pa še na after-štrajk party.

Pri vsem tem je opo­gu­mlja­joče vsaj to, da oči­tno študent­ska popu­la­cija ne raz­mi­šlja tako kot njeni funk­ci­o­narji. Še en pogled iz prve roke v članku Marijane Koren Sem študent, torej delam (PDF, 3,6 MB, via www.dhg.si)