Kateri upniki izgubijo, če Grčija bankrotira

Grški zuna­nji dolg je, kot kaže, neob­vla­dljiv in v celoti ne bo nikoli popla­čan. Vse ver­je­tneje postaja, da bo v neki točki pri­šlo do pre­struk­tu­ri­ra­nja, ki bo vklju­če­valo tudi (delni) odpis dolga. Ker se grške obve­znice ob zapa­dlo­sti popla­čajo z novo­izda­nimi, ki imajo neke druge kupce, je seveda pomembno, kdaj bo do pre­struk­tu­ri­ra­nja dolga pri­šlo. Novi kupci (suckerji) so že znani, to smo države evr­skega obmo­čja in Mednarodni denarni sklad. Kdo pa so tisti lastniki obve­znic, ki upajo, da bodo še pra­vo­ča­sno vsaj delno izsto­pili iz te godlje?

Natančnih podat­kov sicer ni, so le ocene. Eno naj­bolj kon­kre­tnih so obja­vili pri Barclays Capital in izgleda takole (na 30.9. 2009, se pravi, da je neko­liko zastarela):

Imetniki grškega držav­nega dolga:

Med tistimi upniki, ki se jih torej z EU/MDS načr­tom koba­jagi rešuje, so na vrhu grške, fran­co­ske in nem­ške banke, pri čemer je lep del grških bank prav­za­prav v lasti zaho­dnih bank.

Vendar pa je glede dina­miko zapa­da­nja in vpla­če­va­nja pomoči prav­za­prav lahko čisto dru­gače, ker ne vemo, v čigavi lasti je tisti dolg, ki zapade v tem mesecu in katere države bodo tiste, ki bodo prve vpla­čale brat­sko pomoč za nje­govo popla­čilo. Slovenija vse­ka­kor ne bo med prvimi vplačniki.

In ko država ban­kro­tira, na koli­kšen del celo­tnega dolga lahko upniki v neki pri­ho­dno­sti sploh še raču­najo? Argentina, ena od naj­bolj raz­vpi­tih dol­žnic, ki je ban­kro­ti­rala leta 2001, letos svo­jim upni­kom ponuja, da jim odplača 33% dolga, za dve tre­tjini pa naj se obri­šejo pod nosom.