Kakšna banka ponuja visoke obrestne mere

Tudi banke vča­sih upo­ra­bljajo ogla­sna spo­ro­čila, ki jih sesta­vlja samo kup bese­dila. En tak oglas so obja­vile april­ske Moje Finance in sicer za pri­vlačne ban­čne depo­zite. Vendar pa lahko navedbe v njem poten­ci­al­nega var­če­valca spra­vijo v dvome. Pretežni del oglasa izgleda takole:

Udarni del oglasa torej pou­darja: »mi vam ponu­jamo visoke obre­sti,« obe­nem pa želi to dej­stvo pove­zati s trdi­tvijo »mi imamo zdravo osnovo in jasne cilje v teh tež­kih časih«.

Normalno je, da ogla­še­va­lec pove, da ponuja dober pro­dukt. Vendar je doslej veljalo ravno obra­tno: visoke obre­sti so pogo­sto ponu­jale tiste banke, ki so bile k temu pri­si­ljene, ker potreb­nega sve­žega denarja niso mogle pri­do­biti dru­gače. Nedavna zgo­do­vina kaže, da so ravno neka­tere nezdrave banke, ki so kasneje pro­pa­dle, pred tem ponu­jale nenor­malno visoke obre­sti, npr. islan­dska Icesave (Landesbanki).

Skratka, ban­čnik, ki je naro­čil izde­lavo oglasa za rekla­mi­ra­nje viso­kih obre­sti, ga v taki obliki potr­dil in šel z njim v časo­pisje, morda ni rav­nal naj­bolj pame­tno. Če rekla­mi­raš visoke obre­sti, potem ne pove­zuj tega s trdno­stjo svoje banke v istem stavku. Kajti, če se nekdo hvali s svojo trdno­stjo, lahko pri ciljni popu­la­ciji vna­prej vzbudi dvom o njej.

O tem, ali  dobi­vamo slo­ven­ski var­če­valci višje obre­sti kot čez mejo, smo že govo­rili tukaj: Krive so obre­sti na depo­zite, ali res?