Podjetja, ki se preživljajo z obračanjem tujega denarja (»other people’s money«), morajo biti zelo previdna pri svojih javnih nastopih. Taka dejavost namreč še bolj kot druge temelji na zaupanju strank, torej lastnikov tega denarja. Kadar v javnosti nastane vtis, da jih skrbi predvsem lastni interes, tudi če je to slabo za njihove stranke, to za njihov posel ne more imeti koristnih posledic.
Danes so v treh medijih (Če se zruši drugi steber, bo trpel tudi kapitalski trg, Sistem se bo precej zamajal, vendar izplačila niso negotova, Drugi steber nujen) sočasno nastopili funkcionarji pokojninskih družb — posebne vrste zavarovalnic, katerih edini posel je upravljanje prihrankov, ki jih zaposleni plačujejo v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pokojninske družbe zelo moti zakonska možnost, da bi ljudje svoj denar iz njihovih družb lahko dvignili. Ravno tako jih moti »vpeljava novih ponudnikov na trg,« torej dodatna konkurenca.
Pred leti je bilo v zakon zapisano, da bo dvig denarja možen šele po 10 letih od začetka vplačevanja. Minilo je 9 let, in sedaj, tik pred iztekom, se oglašajo z mnenjem, da ne bi bilo pametno dopustiti dvigov. Dvig denarja bi seveda pomenil nižjo osnovo za provizije, torej nižji zaslužek pokojninskih družb. Ob tem pa njihove stranke že tako niso zadovoljne z rezultati njihovega upravljanja (ali tudi vi spadate med pol milijona nategnjenih?), saj so v hudem razkoraku z obljubami izpred desetih let.
Skratka, tole ne more naleteti na dober odziv javnosti. Nekateri njihovi argumenti so sicer vredni razmisleka, vendar so se zagovarjanja lotili premalo spretno in utegnejo od takih piarovskih akcij imeti več škode kot koristi.
[adrotate group=»7«]
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
6 Komentarji
Kot kaže, so dosegli svoje. Dnevnik poroča, da je ministrstvo pripravilo novelo zakona, s katero bi tudi za obstoječe prihranke ukinili pravico dviga. Vprašanje je, ali ne bo taka odločitev (nateg varčevalcev s strani države) povzročila sistemu PDPZ še več škode.
Če to res drži, moram priznat, da sem presenečen. Nisem sicer pravnik, ampak, če bi ministrstvo res želelo spremeniti predlog svojega zakona, potem bi to lahko storila z amandmajem (in verjetno ne novelo). Bo kak pravnik moral pridodati še svoje znanje, na podlagi katerega bo jasno ali je interpretacija res točna, ali ne.
Da bi tak poseg označili kot nateg varčevalcev, se mi zdi nekoliko tvegano. Vendar pa se strinjam; zna se zgoditi, da bi to povečalo nezaupanje ljudi v sistem.
Da je interpretacije vsebine članka netočna, me navaja to, da vsebinsko pojasnilo spremembe ustreza 222. členu predlaganega novega ZPIZ-2. Ne glede na ta člen, pa je potrebno prebrati še 422. člen, ki pravi poenostavljeno tako: »222. člen ne velja za tiste, ki so se vključili po ZPIZ-1. Ti ohranijo pravico do enkratnega dviga po 10 letih za tista sredstva, ki bodo na osebnih računih do datuma uveljavitve novega ZPIZ-2, kar naj bi bilo 1.1.2011 (če bo)«.
Torej, zna se izkazat, da so površni novinarski prispevki tisti, ki generirajo nezaupanje in delajo škodo PDPZ.
Ne trdim, da je v tem primeru tako, trdim pa, da vsaj zaenkrat in po mojem trenutnem vedenju, obstaja velika verjetnost za to.
Bomo videli po reakciji ljudi (če bo ta zadeva res izpeljana in denar blokiran), ali tik pred zdajci odvzem pravice do dviga sredstev, na katerega so nekateri čakali skoraj 10 let, jemljejo kot nateg ali ne. Jaz mislim, da ja (gledam tudi odzive v forumu), dopuščam pa možnost, da se motim.
Še enkrat: kar se razume in govori po časopisih in forumih ni odraz dejanskega stanja, ampak je posledica šlamparij in tendencioznosti.
Številke so mi jo zagodle. Navedbe številk členov ZPIZ-2 so napačne. Namesto 222. člen gre za 220. člen in namesto 422. člen gre za 417. člen. Zakaj je do tega prišlo, mi ni jasno. Se opravičujem.
En Trackback
[…] Več si preberite na Finančnem periskopu […]