Prenova 2. stebra v senci podaljševanja delovne dobe

Predlog novega pokoj­nin­skega zakona ZPIZ-2 je v javni raz­pravi, ki ta čas poteka, izzval gla­sne pro­te­ste sin­di­ka­li­stov in celo dela naj­ve­čje koa­li­cij­ske stranke. Vendar so se odzivi nana­šali le na ure­di­tev prvega ste­bra in v okviru tega pred­vsem na neiz­o­gibno podalj­še­va­nje dejan­ske upo­ko­ji­tvene sta­ro­sti,  zakon pa pri­naša pomembne spre­membe tudi na podro­čju dru­gega ste­bra, torej pri pro­sto­volj­nem doda­tnem pokoj­nin­skem zavarovanju.

Drugi ste­ber pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja je zaži­vel z zadnjo reformo pred dese­timi leti, toda ne tako dobro, kot je bilo pri­ča­ko­vano. Z raz­lič­nimi vzroki za tako sta­nje se spo­pri­jema tudi pre­dlog novega zakona, ki zasle­duje cilj, da bi se var­če­va­nje v dru­gem ste­bru okre­pilo. Očitno je namreč, da bodo pokoj­nine iz pre­toč­nega sis­tema (angl. pay as you go)  v pri­ho­dno­sti vse nižje in da bo pri­manj­kljaj treba nado­me­stiti iz dru­gih virov.

Prva pogla­vi­tna spre­memba, ki jo pri­naša pre­dlog,  je poe­no­te­nje »pro­dukta«. Odslej naj bi se vse doda­tno pokoj­nin­sko var­če­va­nje izva­jalo v obliki vza­je­mnega pokoj­nin­skega sklada. Ta dobiva tudi nad­gra­dnjo v obliki krov­nega sklada po vzoru ure­di­tve vza­je­mnih skla­dov. Upravljavci bodo lahko ponu­dili tudi pod­sklade brez zajam­če­nega donosa, ki bodo lahko imeli bolj dina­mično nalož­beno sestavo. Podskladi bodo tako lahko imeli raz­lično visoke pro­vi­zije, ven­dar pa bodo le-te odslej strožje ome­jene: vsto­pni stro­ški naj­več 2 odstotka, izsto­pni naj­več odsto­tek in prav tako upra­vlja­vski naj­več odsto­tek letno. Prenos denarja med pod­skladi, torej med raz­lično tve­ga­nimi nalož­be­nimi stra­te­gi­jami, bo v okviru vza­je­mnega pokoj­nin­skega sklada brezplačen.

Poleg bank, zava­ro­val­nic in pokoj­nin­skih družb se bodo po novem z upra­vlja­njem  vza­je­mnega pokoj­nin­skega sklada (faza var­če­va­nja) ukvar­jale tudi družbe za upra­vlja­nje, ki so bile – nelo­gično in brez vse­bin­skih razlo­gov – odri­njene pri prej­šnji reformi. Izplačevanje rent (faza zava­ro­va­nja) pa bodo še naprej opra­vljale le zava­ro­val­nice in pokoj­nin­ske družbe. Novost je, da bo imel vsak var­če­va­lec pra­vico izbrati izpla­če­valca svoje rente, ko za to pride čas. Zavarovalnica torej člana ne bo mogla že v fazi var­če­va­nja pri­ve­zati nase.

Kolektivno in indi­vi­du­alno var­če­va­nje bosta odslej bolj dosle­dno ločeni, prav tako pri­pa­da­joče davčne olaj­šave. Vsak bo lahko včla­njen le v en kolek­tivni in en indi­vi­du­alni pokoj­nin­ski načrt. V kolek­tivni načrt pri delo­da­jalcu, če se bo delo­da­ja­lec zanj odlo­čil, bodo samo­dejno vklju­čeni vsi zapo­sleni. Prenos sred­stev v drug načrt bo cenejši, saj bo za stro­šek pre­nosa zgor­nja meja pred­pi­sana v evrih (pred­vi­doma 15 evrov) in ne kot odsto­tek od vre­dno­sti pre­ne­se­nih sredstev.

Nadzor nad izva­ja­njem bo še naprej raz­pr­šen, ven­dar vse­eno neko­liko manj kot do zdaj. Glavni nad­zor­nik bo Agencija za trg vre­dno­stnih papir­jev, pre­o­stali pa Ministrstvo za delo, Banka Slovenije in Agencija za zava­ro­valni nadzor.

Preglednost izva­ja­nja pokoj­nin­skega var­če­va­nja bo večja kot do zdaj, zla­sti če jo pri­mer­jamo s tistim delom pokoj­nin­skega var­če­va­nja, ki zdaj poteka pri zava­ro­val­ni­cah. Po novem bo imel vsak vza­je­mni pokoj­nin­ski sklad pose­ben odbor članov, ki bo nad­zi­ral delo upra­vljavca in izva­ja­nje nalož­bene poli­tike. Transparentnost bo izbolj­šana tudi z obve­znimi vsa­ko­le­tnimi poro­čili, ki jih bodo upra­vljavci poši­ljali članom, v kate­rih bo nave­dena tudi ciljna višina pri­ča­ko­vane doda­tne sta­ro­stne pokojnine.

Te spre­membe delu­jejo v treh sme­reh: poe­no­te­nje dose­da­nje zme­šnjave pri pro­duk­tih in pove­ča­nje nji­hove pre­gle­dno­sti, okre­pi­tev kon­ku­rence med ponu­dniki zaradi laž­jega pre­ha­ja­nja var­če­val­cev med njimi ter pope­stri­tev nalož­be­nih stra­te­gij z agre­siv­nej­šimi, ki so pri­mer­nejše za mlajše var­če­valce, ki imajo še dolgo pot do upokojitve.

Do dokonč­nega spre­je­tja zakona se glede na poli­tično obču­tlji­vost tega zakona še mar­si­kaj lahko spre­meni. Toda brez takih izbolj­šav, ki bi pro­sto­voljno doda­tno pokoj­nin­sko zava­ro­va­nje napra­vile pri­vlač­nejše, se vklju­če­nost delovno aktivne popu­la­cije ne bo pove­čala, njena v drugi ste­ber se ne bodo povi­šala in s časom bo pokoj­nin­ski pro­blem posta­jal vse resnejši.