Čudna računica pri dokupu delovne dobe

V dana­šnjih Financah so od ZPIZ-a pri­do­bili zani­mive izra­čune o pro­ble­ma­tiki, ki je zelo aktu­alna. Letos bi se namreč še več ljudi rado za vsako ceno upo­ko­jilo, ker se bojijo učin­kov pokoj­nin­ske reforme. Za vsako ceno… to pomeni, da lju­dje raz­mi­šljajo, kako bi si manj­ka­joča leta doku­pili, in se pre­se­lili med upo­ko­jence. Izračunani zne­ski pa so presenetljivi.

Moški in ženska, ki se letos po mini­mal­nih pogo­jih lahko upo­ko­jita, morata biti stara 58 let ozi­roma 56 let in 8 mese­cev. Denimo, da jima do polne pokoj­nin­ske dobe manjka 5 let (moški je ima 35 let, ženska pa 32 let in 3 mesece). Z doku­pom teh petih let si želita izbolj­šati pen­zijo. Pod dolo­če­nimi pred­po­stav­kami o nju­nih pre­te­klih pla­čah bi odkup 5 let moškega stal 53.757 EUR, žensko pa 60.885 EUR. Na tak način bi se jima pen­zija povi­šala le za 76 evrov.

Ali se jima tak dokup splača? Nikakor ne. Kalkulator pokaže, da bi si s takim enkra­tnim vlož­kom pri zmerni 3% dono­sno­sti zago­to­vila za 30 let kar 300 EUR (moški) ozi­roma 330 EUR (ženska) mesečne rente. Zanju torej raču­nice ni. S sta­li­šča ZPIZ-a pa je visoka cena dokupa razu­mljiva: pre­po­ceni dokup delovne dobe bi bil direk­tno oško­do­va­nje zapo­sle­nih, tistih, ki še vpla­ču­jejo v bla­gajno (ti zne­ski se sicer upo­ra­bljajo pri pre­me­šča­nju pre­se­žnih delav­cev v pen­zijo; ZPIZ torej s tem izje­mno viso­kim zne­skom cepi delodajalca).

Druga pesem pa je dokup let zato, da oseba izpolni pogoje in gre lahko v pen­zijo prej, kot bi šla sicer. Recimo, 4 leta študija se da (spet pod pred­po­stav­kami iz ome­nje­nega članka) doku­piti za 18.391 EUR. To pa je že v rangu zne­skov, ki  ga je mar­sikdo voljan pla­čati v zameno za to, da gre lahko v pen­zijo danes in ne čez nekaj let (če je nje­gova hipo­te­tična situ­a­cija taka). In dejan­sko, lju­dje v ta namen celo jemljejo kre­dite. S sta­li­šča pokoj­nin­ske bla­gajne (in mla­dih, ki jim še veliko manjka do upo­ko­ji­tve) je dokup študij­skih let prepoceni.

No, ver­je­tno bodo to možnost itak uki­nili, kajti že tako so pri nas sveži upo­ko­jenci rela­tivno »mladi«. Delež oseb sta­rih med 55 in 64 let v Sloveniji (v letu 2005), ki še NISO v pokoju: ženske 18,5%, moški 43,1%, med­tem ko je pov­pre­čje držav EU-15 pre­cej višje in je zna­šalo za ženske 35,4% in za moške 53,1%.