Pedantni Nemci so izračunali, koliko ceneje je danes skoraj vse kot nekoč, če cene izrazimo v urah dela. Leta 1960 je povprečno plačilo zaposlenega znašalo preračunanih 1,27 evra na uro, lani pa 14,05 evra na uro. Plače so se v teh 50 letih povečale za 11-krat, cene pa le za 4-krat. Primeri:
| Koliko časa je treba delati za… | leta 1960 | leta 2009 |
| 1 kg kruha | 20 minut | 11 minut |
| 1 l mleka | 11 minut | 3 minute |
| 10 jajc | 51 minut | 8 minut |
| 500 g kave | 213 minut | 19 minut |
| 0,5 l piva | 15 minut | 3 minute |
| 1 kg ribe polenovke | 56 minut | 66 minut |
| 1 l bencina | 14 minut | 5 minut |
| hladilnik | 156 ur in 30 minut | 23 ur in 46 minut |
| TV aparat | 351 ur in 38 minut | 13 ur in 23 minut |
| mesečno naročnino na dnevni časopis | 1 uro in 41 minut | 1 uro in 41 minut |
| kino vstopnico | 38 minut | 28 minut |
| vir: Institut der Deutschen Wirtschaft (via Spiegel Online) | ||
Kako je to mogoče? Pri hrani so prihranek zaslužni umetna gnojila, krmila in učinkovitejša distribucija, pri tehničnih izdelkih pridne roke Vietnamcev in Tajvancev. Izjema pri pocenitvah so atlantske ribe, ki so jih v tem obdobju že skoraj iztrebili in posel, ki se ga ne da uspešno prenesti v Azijo (novinarstvo in založništvo časopisja). Pocenitvam se dobro upira panoga zabave (kino), ki lahko zadržuje visoke marže.
Skratka, za nemške potrošnike globalizacija odlično deluje, pod pogojem, da odmislimo opustošenje morij in tu pa tam še kakega drugega naravnega resursa ter višjo nemško brezposelnost kot nekdaj. No, tisti, ki zaposlitev imajo, si lahko vsega privoščijo veliko več kot nekoč.
Če bi se trend z istim tempom nadaljeval, bi bilo za vrček piva potrebno čez nadaljnjih 50 let delati le še 36 sekund, za TV aparat pa še nekaj sekund manj. Trend očitno ni vzdržen in mlada generacija, ki javka, da bo prva, ki bo živela slabše kot generacija njenih staršev, utegne imeti prav.
Pri nas so razmerja pocenitev podobna, absolutne številke v minutah dela pa seveda precej višje, zaradi nižje produktivnosti kot v Nemčiji.
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
4 Komentarji
koliko dlje pa je treba delati za kvadratni meter stanovanje?
Za razmerje 1960:2009 si ne upam ugibati, za 1998:2008 na primer, pa se mi zdi dokaj verjetno, da je bilo 2008 pri nas treba za 1 m2 delati dlje kot leta 1998. Ampak to je bil pač vrh nepremičninskega balona.
No ja moja misel je da ta raziskava deluje izključno za Nemčijo drugje pa ni omembe vredna.
Tako da bi se pravilen izračun za slovenca glasil da mora delati 113 ur in ne 13 ob predpostavki da ima ca 700 eur neto plače. Kar pa je že preceeeej stran od objavljenega , je pa lepo slišati take bučke to pa ja 
Naprimer za tv aparat naj bi nemci delali ca 13 ur , slovenci pa žal tega ne bomo videli saj preprost izračun pove da bi moral slovenski delavec zaslužiti ca 38 eur na uro !!! za ca 500 eur vreden tv (38x13=500)
Aja koliko je potrebno delati za kvadratni meter stanovanja…
he he … preprost matematičen izračun nam pove da mora hlapček SLOVENČEK ( namenoma poudarjeno ) za kvadratni meter stanovanja delati 500 ur ob predpostavki da nič ne je in nič ne pije da ne plačuje bencina za prevoz na delovno mesto da hodi naokoli nag brez obleke skratka da vse do zadnjega centa da za stanovanje. Za ca 70 m2 mora slovenec delati 35000 ur ( petintrideset tisoč ur) 
oziroma 198 celih mesečnih plač ob predpostavki da ima ca 700 eur neto mesečnega prihodka katerega lahko nameni za nakup stanovanja in da je kvadratni meter stanovanja 2000 eur. Seveda imajo nekateri večje plače in so nekje stanovanja tudi cenejša vendar pa sem vzel neko povprečje.