Kupna moč 50 let pozneje

Pedantni Nemci so izra­ču­nali, koliko ceneje je danes sko­raj vse kot nekoč, če cene izra­zimo v urah dela. Leta 1960 je pov­prečno pla­čilo zapo­sle­nega zna­šalo pre­ra­ču­na­nih 1,27 evra na uro, lani pa 14,05 evra na uro. Plače so se v teh 50 letih pove­čale za 11-krat, cene pa le za 4-krat. Primeri:

Koliko časa je treba delati za… leta 1960 leta 2009
1 kg kruha 20 minut 11 minut
1 l mleka 11 minut 3 minute
10 jajc 51 minut 8 minut
500 g kave 213 minut 19 minut
0,5 l piva 15 minut 3 minute
1 kg ribe polenovke 56 minut 66 minut
1 l bencina 14 minut 5 minut
hla­dil­nik 156 ur in 30 minut 23 ur in 46 minut
TV apa­rat 351 ur in 38 minut 13 ur in 23 minut
mesečno naroč­nino na dnevni časopis 1 uro in 41 minut 1 uro in 41 minut
kino vsto­pnico 38 minut 28 minut
vir: Institut der Deutschen Wirtschaft (via Spiegel Online)

Kako je to mogoče? Pri hrani so pri­hra­nek zaslu­žni ume­tna gno­jila, krmila in učin­ko­vi­tejša dis­tri­bu­cija, pri teh­nič­nih izdel­kih pri­dne roke Vietnamcev in Tajvancev. Izjema pri poce­ni­tvah so atlant­ske ribe, ki so jih v tem obdo­bju že sko­raj iztre­bili in posel, ki se ga ne da uspe­šno pre­ne­sti v Azijo (novi­nar­stvo in zalo­žni­štvo časo­pisja). Pocenitvam se dobro upira panoga zabave (kino), ki lahko zadr­žuje visoke marže.

Skratka, za nem­ške potro­šnike glo­ba­li­za­cija odlično deluje, pod pogo­jem, da odmi­slimo opu­sto­še­nje morij in tu pa tam še kakega dru­gega narav­nega resursa ter višjo nem­ško brez­po­sel­nost kot nek­daj. No, tisti, ki zapo­sli­tev imajo, si lahko vsega pri­vo­ščijo veliko več kot nekoč.

Če bi se trend z istim tem­pom nada­lje­val, bi bilo za vrček piva potrebno čez nadalj­njih 50 let delati le še 36 sekund, za TV apa­rat pa še nekaj sekund manj. Trend oči­tno ni vzdr­žen in mlada gene­ra­cija, ki javka, da bo prva, ki bo živela slabše kot gene­ra­cija nje­nih star­šev, ute­gne imeti prav.

Pri nas so raz­merja poce­ni­tev podobna, abso­lu­tne številke v minu­tah dela pa seveda pre­cej višje, zaradi nižje pro­duk­tiv­no­sti kot v Nemčiji.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji ekonomija z značko .

2 Komentarji

  1. Objavljen na 17. junij 2010 ob 17:16 | stalna povezava

    koliko dlje pa je treba delati za kva­dra­tni meter stanovanje?

  2. sandi
    Objavljen na 17. junij 2010 ob 17:51 | stalna povezava

    Za raz­merje 1960:2009 si ne upam ugi­bati, za 1998:2008 na pri­mer, pa se mi zdi dokaj ver­je­tno, da je bilo 2008 pri nas treba za 1 m2 delati dlje kot leta 1998. Ampak to je bil pač vrh nepre­mič­nin­skega balona.

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

  • Nedavni članki iz te rubrike

    • Inovativni popusti pri nakupovanju: Ljudje pri nakupih radi prihranimo in popust je pogosto magična beseda. Recesijski časi in razmah uporabe interneta so spodbudili inovativnost posredn...
    • Obiskovanje zdravnikov in bolniške odsotnosti: Za konec serije ob aktualnih zgodbah o zdravniških dežurstvih še nekaj statistike o bolniških odsotnostih in podobnem (vira: ZZZS in IVZ), ki kažejo o...
    • Črni labod : Nassim N. Taleb je leta 2007 izdal knjigo The Black Swan: The Impact of the Highly Improbable, ki je nemudoma postala velika uspešnica (letos je izšel...
    • Kdo pije in kdo plača v zdravstvu: Problematika zdravstva je zaradi odpovedovanja dežurstev zdravnikov spet zelo aktualna. Ker se v javnem zdravstvu obrne preko 2 milijardi letno, je tu...
    • Finančni položaj vašega gospodinjstva: Banka Slovenije v rednih poročilih o finančni stabilnosti zbere tudi nekaj podatkov o finančnem položaju slovenskih gospodinjstev. Zadnji objavljeni p...
    • Neverjeten preobrat karteljašev: Potem ko so elektro distributerji dve leti ignorirali odločbo Urada za varstvo konkurence in se pritoževali vse do ustavnega sodišča (ki se ga pogosto...
    • (Ne)varni finančni produkti: Ko poslušamo o (ne)varnosti izdelkov z vidika potrošniških pravic, verjetno pomislimo na motorno žago, električne gospodinjske aparate ali na kaj drug...
    • Gnoj postane zlato: Srečko Kosovel je bil močno pred časom s svojim verzom "gnoj je zlato." Šele 80 let kasneje so se alkimisti pri ratinških agencijah Moody's, Standard ...