Kdor je lastnik nepremičnine, ni socialni primer

V paketu z Zakonom o uve­lja­vlja­nju pra­vic iz jav­nih sred­stev (ome­njali smo ga zadnjič), pri­haja tudi z njim pove­zani pre­dlog novega Zakona o soci­alno var­stve­nih pre­jem­kih (ZSVarPre). Tudi ta vse­buje nekaj kon­tro­ver­znih novo­sti. Teh ne bodo veseli neka­teri, ki raču­najo na dedo­va­nje nepre­mič­nin, kate­rih lastniki imajo nizko pokoj­nino in so poten­ci­alni pre­je­mniki denarne soci­alne pomoči.

Predlog namreč določa, da bodo tisti dol­go­trajni pre­je­mniki soci­alne pomoči, ki imajo v lasti nepre­mič­nino, morali sogla­šati s tem, da se nanjo vpiše zemlji­ško­knji­žna zaznamba pre­po­vedi obre­me­ni­tve in odtu­ji­tve v korist Republike Slovenije. To pomeni, da se te nepre­mič­nine ne bo dalo pro­dati ali poda­riti ozi­roma jo obre­me­niti s hipo­teko. S tem se bo država zava­ro­vala, da bo lahko v postopku dedo­va­nja (potem ko bo pre­je­mnik soci­al­nih pomoči umrl)  dobila nazaj izpla­čani zne­sek soci­alne pomoči.

Ustavno sodi­šče je že pred 10 leti (v odločbi št. U-I 330/97–28) odlo­čilo, da ni pro­ti­u­stavno, da se daja­lec pomoči (Republika Slovenija) lahko poplača iz zapu­stni­ko­vega pre­mo­že­nja in da je poseg v pra­vico do zasebne lastnine nujen zaradi var­stva druge ustavne pra­vice, to je pra­vice do soci­alne var­no­sti dru­gih drža­vlja­nov. Socialna država ne sme ogro­ziti te pra­vice z neu­pra­vi­če­nim siro­ma­še­njem skla­dov za zago­ta­vlja­nje te pomoči (torej, da izpla­čuje nekomu denarno soci­alno pomoč iz jav­nih sred­stev, kljub temu, da ima ta oseba lastno pre­mo­že­nje, ki bi ga lahko pro­dala in potem ne bi potre­bo­vala državne pomoči).

Logika te zakon­ske določbe torej sloni na načelu: če boste od soro­dni­kov nekoč pode­do­vali nepre­mič­nino, potem jim že zdaj poma­gajte ohra­niti dosto­jan­stvo, tako da jim nekaj pri­ma­knete k nji­hovi pokoj­nini, da jim ne treba pros­ja­čiti države za soci­alno pomoč. V naspro­tnem pri­meru se bo država sama popla­čala iz »vaše« dedi­ščine. Implicitno torej država pro­sil­cem za soci­alno pomoč govori:

Če ste lastnik nepre­mič­nine, ne morete biti »soci­alni pri­mer«. Oziroma, če imate pre­nizko pokoj­nino za dostojno življe­nje, pač pro­dajte hišo in se pre­se­lite v cenejše stanovanje.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji nepremičnine, pokojnina z značko .

11 Komentarji

  1. TATJANA
    Objavljen na 8. junij 2010 ob 13:23 | stalna povezava

    to bi pa RES BILO SUPER!

  2. sandi
    Objavljen na 8. junij 2010 ob 13:30 | stalna povezava

    @tatjana: Misliš, da bi potem mladi lažje pri­šli do sta­no­vanj? (skle­pam, da se s to zakon­sko določbo strinjaš)

  3. podplat
    Objavljen na 8. junij 2010 ob 15:00 | stalna povezava

    Jebat ga, nepre­mič­nina je denar. Vnovči se lahko za malo boljšo jesen življe­nja. Možne so pogodbe z občino, pro­daja in nakup manjše bivalne enote, odhod v dom sta­ro­stni­kov in podobno. Je tako, da tio lju­dje veči­noma ne marajo pod­na­je­mni­kov, niti lastnih otrok veli­ko­krat ne. Potem pa tožijo kako so sami.
    Vajeni smo, da smo celo ževlje­nje pri­kle­njeni na eno oko­lje, na eno banko na eno gsm družbo. Pa se časi tako spre­mi­njajo, da boo morali te navade opu­stiti in se obna­šati bolj elastično.

  4. Jelka
    Objavljen na 9. junij 2010 ob 08:10 | stalna povezava

    Se stri­njam… čeprav sem sama že v letih, ko bom rabila pomoč. Nepremičnina ni nič dru­gega kot dol­go­ročna naložba za čase, ko je ne moreš več upo­ra­bljati v isti namen, kot je bila namenjena.

    Koliko sta­rej­ših ropota v hišah, ki jih ne morejo vzdr­že­vati. In nikjer ni zakona, da se mora pod nujno pode­do­vati. Ljudje bodo morali pomi­sliti, da poskr­bijo naj­prej zase, potem pa, če kaj ostane, dobijo dediči.

    Tako je to v dru­gih državah!

  5. Minister
    Objavljen na 9. junij 2010 ob 20:26 | stalna povezava

    Ja poskr­biš za sebe in ne za to našo nena­si­tno sko­rum­pi­rano državo SLOVENIJO.
    Za 1oo € pomoči bodo gospodje ura­dniki ukra­dli vsaj 5000€.Sama država pa ni spo­sobna vrniti niti tisto , kar je odre­dilo sodišče.Ja pač je tako , ker so tako pre­gre­šno zapravljivi.…

  6. Minister
    Objavljen na 9. junij 2010 ob 20:29 | stalna povezava

    Z druge strani pa je tako da z dobro­del­nih usta­nov naj­več odne­sejo tisti , ki imajo dovolj vsega.Tisti ‚kateri pa res nimajo pa dobijo samo makarone…

  7. sandi
    Objavljen na 11. junij 2010 ob 09:45 | stalna povezava

    OK, ven­dar tukaj ne gre za »dobro­delne usta­nove«, kot sta Rdeči križ ali Karitas, ampak za soci­alno pomoč iz dav­ko­pla­če­val­skega denarja. Razlika je v tem, da je denar dobro­del­nim orga­ni­za­ci­jam dan prostovoljno.

  8. Rok
    Objavljen na 21. junij 2010 ob 14:08 | stalna povezava

    Vprašanje: če dedič pre­je­mnika soci­alne pomoči in hkrati lastnika »pre­ve­like« nepre­mič­nine po nje­govi smrti ne more dedo­vati — ali lahko zne­ske soci­ale izplča državi (če jih pač zmore) in potem sve­eno deduje?

  9. sandi
    Objavljen na 21. junij 2010 ob 14:33 | stalna povezava

    Kot jaz razu­mem, dediči lahko dedu­jejo, ven­dar pode­do­va­nega ne morejo pro­dati, poda­riti ali obre­me­niti s hipo­teko, dokler državi ne vrnejo denarja. Ko je dolg porav­nan, pa se zemlji­ško­knji­žna plomba uma­kne in lahko pro­sto razpolagajo.

  10. sandi
    Objavljen na 10. november 2010 ob 15:40 | stalna povezava

    Stavenskovrhski komen­tira:
    http://www.ednevnik.si/entry.php?w=Stavenskovrhski&e_id=140472
    Miha Mazzini pa takole.

  11. sandi
    Objavljen na 24. november 2010 ob 12:04 | stalna povezava

    Več o tem v Mladini: Ali smo še soci­alna država?

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x