V paketu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (omenjali smo ga zadnjič), prihaja tudi z njim povezani predlog novega Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Tudi ta vsebuje nekaj kontroverznih novosti. Teh ne bodo veseli nekateri, ki računajo na dedovanje nepremičnin, katerih lastniki imajo nizko pokojnino in so potencialni prejemniki denarne socialne pomoči.
Predlog namreč določa, da bodo tisti dolgotrajni prejemniki socialne pomoči, ki imajo v lasti nepremičnino, morali soglašati s tem, da se nanjo vpiše zemljiškoknjižna zaznamba prepovedi obremenitve in odtujitve v korist Republike Slovenije. To pomeni, da se te nepremičnine ne bo dalo prodati ali podariti oziroma jo obremeniti s hipoteko. S tem se bo država zavarovala, da bo lahko v postopku dedovanja (potem ko bo prejemnik socialnih pomoči umrl) dobila nazaj izplačani znesek socialne pomoči.
Ustavno sodišče je že pred 10 leti (v odločbi št. U-I 330/97–28) odločilo, da ni protiustavno, da se dajalec pomoči (Republika Slovenija) lahko poplača iz zapustnikovega premoženja in da je poseg v pravico do zasebne lastnine nujen zaradi varstva druge ustavne pravice, to je pravice do socialne varnosti drugih državljanov. Socialna država ne sme ogroziti te pravice z neupravičenim siromašenjem skladov za zagotavljanje te pomoči (torej, da izplačuje nekomu denarno socialno pomoč iz javnih sredstev, kljub temu, da ima ta oseba lastno premoženje, ki bi ga lahko prodala in potem ne bi potrebovala državne pomoči).
Logika te zakonske določbe torej sloni na načelu: če boste od sorodnikov nekoč podedovali nepremičnino, potem jim že zdaj pomagajte ohraniti dostojanstvo, tako da jim nekaj primaknete k njihovi pokojnini, da jim ne treba prosjačiti države za socialno pomoč. V nasprotnem primeru se bo država sama poplačala iz »vaše« dediščine. Implicitno torej država prosilcem za socialno pomoč govori:
Če ste lastnik nepremičnine, ne morete biti »socialni primer«. Oziroma, če imate prenizko pokojnino za dostojno življenje, pač prodajte hišo in se preselite v cenejše stanovanje.
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
11 Komentarji
to bi pa RES BILO SUPER!
@tatjana: Misliš, da bi potem mladi lažje prišli do stanovanj? (sklepam, da se s to zakonsko določbo strinjaš)
Jebat ga, nepremičnina je denar. Vnovči se lahko za malo boljšo jesen življenja. Možne so pogodbe z občino, prodaja in nakup manjše bivalne enote, odhod v dom starostnikov in podobno. Je tako, da tio ljudje večinoma ne marajo podnajemnikov, niti lastnih otrok velikokrat ne. Potem pa tožijo kako so sami.
Vajeni smo, da smo celo ževljenje priklenjeni na eno okolje, na eno banko na eno gsm družbo. Pa se časi tako spreminjajo, da boo morali te navade opustiti in se obnašati bolj elastično.
Se strinjam… čeprav sem sama že v letih, ko bom rabila pomoč. Nepremičnina ni nič drugega kot dolgoročna naložba za čase, ko je ne moreš več uporabljati v isti namen, kot je bila namenjena.
Koliko starejših ropota v hišah, ki jih ne morejo vzdrževati. In nikjer ni zakona, da se mora pod nujno podedovati. Ljudje bodo morali pomisliti, da poskrbijo najprej zase, potem pa, če kaj ostane, dobijo dediči.
Tako je to v drugih državah!
Ja poskrbiš za sebe in ne za to našo nenasitno skorumpirano državo SLOVENIJO.
Za 1oo € pomoči bodo gospodje uradniki ukradli vsaj 5000€.Sama država pa ni sposobna vrniti niti tisto , kar je odredilo sodišče.Ja pač je tako , ker so tako pregrešno zapravljivi.…
Z druge strani pa je tako da z dobrodelnih ustanov največ odnesejo tisti , ki imajo dovolj vsega.Tisti ‚kateri pa res nimajo pa dobijo samo makarone…
OK, vendar tukaj ne gre za »dobrodelne ustanove«, kot sta Rdeči križ ali Karitas, ampak za socialno pomoč iz davkoplačevalskega denarja. Razlika je v tem, da je denar dobrodelnim organizacijam dan prostovoljno.
Vprašanje: če dedič prejemnika socialne pomoči in hkrati lastnika »prevelike« nepremičnine po njegovi smrti ne more dedovati — ali lahko zneske sociale izplča državi (če jih pač zmore) in potem sveeno deduje?
Kot jaz razumem, dediči lahko dedujejo, vendar podedovanega ne morejo prodati, podariti ali obremeniti s hipoteko, dokler državi ne vrnejo denarja. Ko je dolg poravnan, pa se zemljiškoknjižna plomba umakne in lahko prosto razpolagajo.
Stavenskovrhski komentira:
http://www.ednevnik.si/entry.php?w=Stavenskovrhski&e_id=140472
Miha Mazzini pa takole.
Več o tem v Mladini: Ali smo še socialna država?