Preverili bodo, koliko imate pod palcem

Doslej je bil vpo­gled v pre­mo­ženj­sko sta­nje posa­me­znika ure­jen rela­tivno restrik­tivno. Koliko denarja imate na ban­čnem računu ali v vza­je­mnih skla­dih, je doslej lahko izve­dela dav­ka­rija, razen nje pa le po odredbi sodi­šča. To se bo spre­me­nilo, ko bo dokončno sto­pil v veljavo Zakon o uve­lja­vlja­nju pra­vic iz jav­nih sred­stev, ki je tre­nu­tno v postopku spre­je­ma­nja v Državnem zboru. Ta zakon bo namreč omo­go­čil cen­trom za soci­alno delo vpo­gled v vaše pre­mo­že­nje, kadar boste uve­lja­vljali pra­vico do kakšnega izmed soci­al­nih trans­fer­jev, kajti za upra­vi­če­nost do njih odslej ne bodo pomembni le dohodki, pač pa tudi pre­mo­že­nje pro­silca in neka­te­rih oseb, ki so z njim povezane.

Med soci­alne trans­ferje med dru­gim spa­dajo otro­ški doda­tek, državna štipen­dija, denarna soci­alna pomoč, sub­ven­cije (za zni­žano pla­čilo vrtca, pre­voza za dijake in študente, za malico za učence in dijake, za naje­mnino, za raz­liko do polne vre­dno­sti zdra­vstve­nih sto­ri­tev). Skratka, ne pre­je­majo jih samo »reveži,« pač pa kar okoli pol mili­jona pre­bi­val­cev Slovenije (če sešte­jemo seda­nja števila upra­vi­čen­cev posa­me­znega trans­ferja, pri­demo do številke preko mili­jon ljudi, ven­dar so v vsoti mnogi šteti dva­krat ali celo več­krat). Vsak od teh upra­vi­čen­cev bo po novem vpi­san v cen­tralno zbirko podat­kov o kori­šče­nju pra­vic iz jav­nih sred­stev. To evi­denco bo vodilo Ministrstvo za delo, dru­žino in soci­alne zadeve, upo­ra­bljali pa jo bodo cen­tri za soci­alno delo. Ministrstvo bo samo­stojno pri­do­bi­valo podatke iz evi­denc raz­lič­nih upra­vljav­cev, o čemer pro­si­lec ne bo pose­bej obve­ščen. Približna, ven­dar ne popolna, shema je pri­ka­zana na spo­dnji sliki (vir).

kli­kni na sliko za povečavo

Namen teh zakon­skih določb je pre­pre­čiti zlo­rabe ozi­roma zago­to­viti, da soci­alne trans­ferje prej­mejo tisti, ki jih resnično potre­bu­jejo. Vsi smo ver­je­tno sli­šali za govo­rice o boga­tih obr­tni­kih, ki za vrtec svo­jega otroka pla­ču­jejo mini­malni zne­sek. Odslej bodo pri odlo­ča­nju o pra­vi­cah do ome­nje­nih pomoči in sub­ven­cij šteli tudi podatki o: denarju na ban­čnih raču­nih, vre­dno­stnih papir­jih (del­nice, obve­znice, vza­je­mnih skla­dih), nepre­mič­ni­nah, lastni­ških dele­žih v pod­je­tjih in zadru­gah, lastni­štvu avto­mo­bi­lov in vodnih plovil…

Tisti, ki se jim bo spla­čalo potru­diti se s skri­va­njem pre­mo­že­nja, bodo ver­je­tno našli način za izo­gi­ba­nje tem dolo­či­lom. Vrednejše pre­mo­že­nje bo, koli­kor še ni, kon­čalo v Liechtensteinu ali na Cipru.

Tudi za manjše inve­sti­torje bo ostala možnost poslo­va­nja preko Trsta ali Celovca. Če boste imeli denar v tuji banki ali del­nice in vza­je­mne sklade direk­tno pri tuji bor­zni hiši, mini­str­stvo do teh podat­kov ne bo moglo zlahka priti. Domačim finanč­nim inšti­tu­ci­jam bo ta zakon škodil. No, našla se bo še kakšna luknja: tre­nu­tna ver­zija zakona na pri­mer v pre­mo­že­nje ne všteva nalož­be­nih življenj­skih zava­ro­vanj, ki bi tako spet ute­gnila pri­do­biti eno pri­mer­jalno prednost.

Sicer pa je pri izva­ja­nju tega zakona, ko/če bo uve­lja­vljen, pri­ča­ko­vati mnogo zaple­tov, med dru­gim pri vre­dno­te­nju pre­mo­že­nja (npr. lastni­ških dele­žev v zadru­gah ali deo­o­jih).