(Ne)varni finančni produkti

Ko poslu­šamo o (ne)varnosti izdel­kov z vidika potro­šni­ških pra­vic, ver­je­tno pomi­slimo na motorno žago, ele­k­trične gospo­dinj­ske apa­rate ali na kaj dru­gega, s čimer bi se upo­rab­nik pri roko­va­nju lahko poško­do­val. Vendar pa se v zadnjem času, po kata­stro­fal­nih posle­di­cah finančne krize, raz­pra­vlja  o pojmu var­no­sti tudi na podro­čju finanč­nih sto­ri­tev, name­nje­nih pov­preč­nemu neu­kemu vla­ga­te­lju. Tudi tu so namreč mogoče poškodbe, ven­dar ne toliko v dejan­skem fizič­nem smi­slu kot v finanč­nem smi­slu – v denar­nici in na ban­čnem računu in to vča­sih  šele po dol­gem času od izve­dene tran­sak­cije ali skle­njene pogodbe.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 22/2010, 3. junija 2010
Prav tej temi je bila name­njena ena od okro­glih miz na med­na­ro­dnem Finančnem forumu 2010, ki ga je 20. maja 2010 v Ljubljani ob svoji dvaj­se­tle­tnici gostila Zveza potro­šni­kov Slovenije. Predvsem potro­šni­ške orga­ni­za­cije se namreč ukvar­jajo s to pro­ble­ma­tiko, saj nad­zorne insti­tu­cije (finančni regu­la­torji) do zdaj temu niso posve­čale veliko pozor­no­sti, finančna panoga pa seveda teži k čim večjim pri­hod­kom in ji ome­je­va­nje ni v interesu.

Varen finančni pro­dukt ima tri temeljne značilnosti:

  1. var­nega ponu­dnika,
  2. tran­spa­ren­tnost pro­dukta in
  3. pri­mer­nost za stranko.

Ponudnik je varen, ko  je pod ustre­znim nad­zo­rom, ima ure­jeno zunaj­so­dno shemo raz­re­še­va­nja pri­tožb in  sode­luje v jam­stveni shemi za pri­mer nesol­ven­tno­sti, če sred­stva strank niso vodena kot ločeno pre­mo­že­nje. Transparentnost pro­dukta pomeni, da morajo biti poten­ci­alni stranki dovolj jasno poja­snjene vse bistvene lastno­sti, vključno s stro­ški, zla­sti pomembna pa je opre­de­li­tev tve­ganj, ki jim bo kupec izpo­sta­vljen. Primernost za stranko pa pomeni, da mora ustre­zati stran­ki­nim potre­bam, nje­nemu odnosu do tve­ga­nja in finančni osve­šče­no­sti.  Kompleksni izve­deni finančni inštru­menti namreč nika­kor niso pri­merni za nepo­u­čene vla­ga­te­lje. Če ti trije pogoji niso izpol­njeni, je lahko finančni pro­dukt za stranko neva­ren in lahko pri­vede do raz­o­ča­ra­nja in pozneje tudi do tožb na sodiščih.

V ne tako davni pre­te­klo­sti smo tudi v Sloveniji imeli opravka s takimi (odmev­nimi) pri­meri: pro­pad LES banke, golju­fija pri lizingu avto­mo­bi­lov, visoke obre­sti za sta­no­vanj­ska poso­jila SKB banke, nepra­vilno obra­ču­na­va­nje obre­sti pri Modrem var­če­va­nju Nove lju­bljan­ske banke in drugo. Izkušnje iz dru­gih držav kažejo, da je rela­tivna nera­zvi­tost te panoge v Sloveniji v tem pri­meru pred­nost, saj nismo bili dele­žni ponudbe bolj zaple­te­nih nevar­nih pro­duk­tov na trgu.

Na nave­deni okro­gli mizi je neka­tere svoje zani­mive izku­šnje pred­sta­vil Rasmus Kjeldahl z dan­skega potro­šni­škega sveta (angl. Danish Consumer Council).  ScandiNotes Junior je bil struk­tu­ri­rani dol­žni­ški vre­dno­stni papir tipa CDO (angl. col­la­te­ra­li­zed debt obli­ga­tion), in sicer nje­gova naj­bolj tve­gana tranša.  To pomeni, da je bil tako obču­tljiv na poslab­šano odpla­če­va­nje podre­je­nih poso­jil, da so ime­tniki izgu­bili 13 odstot­kov glav­nice kljub temu, da je bila nje­gova naj­ve­čja mogoča dono­snost le 4,48 odstotka. Sestavljen je bil torej tako, da je ob neso­raz­merno viso­kem tve­ga­nju omo­go­čal le raz­me­roma nizko dono­snost za vlagatelja.

Primer pro­dukta Jyske Invest Hedge Market Neutral Bond je bil dru­ga­čen. Tu je banka pod poj­mom »obve­znica« in kot nizko tve­gano naložbo pro­da­jala izve­deni finančni inštru­ment z ogro­mnim finanč­nim vzvo­dom, ki je izko­ri­ščal raz­like med obre­stnimi merami. Ko so se le-te obr­nile v napačno smer, so kupci teh obve­znic izgu­bili 85 odstot­kov svoje vloge. Šlo je za zlo­rabo pojma obve­znice, saj so kupci skle­pali, da gre za raz­me­roma varno naložbo.

Pri nasle­dnjem pro­duktu Plus Invest Raw Materials je šlo za mar­ke­tin­ško zlo­rabo ocene AAA. Ker je oce­nje­valna agen­cija struk­tu­ri­ra­nemu pro­duktu dode­lila naj­višjo oceno AAA, so ga kup­cem pred­sta­vljali kot sto­od­sto­tno zane­sljivo naložbo kljub temu, da so ga sesta­vljale opcije, ki so zelo tve­gan finančni inštrument.

Zadnji pri­mer, nalož­beni pro­dukt Bankinvest Emerging Markets, pa so v času javne ponudbe oce­nili in ga ogla­še­vali kot nizko tve­gan, ga pod to oznako pro­da­jali vla­ga­te­ljem, potem pa oceno spre­me­nili na visoko tve­gan, ampak o tem kup­cev niso obve­stili. Kupci so torej ostali z visoko tve­ga­nim pro­duk­tom, ne da bi se tega zavedali.

Skupna zna­čil­nost vseh teh pri­me­rov je bilo zava­ja­nje: zaradi pomanj­klji­vega opisa lastno­sti ponu­ja­nega finanč­nega pro­dukta, so ga kupili potro­šniki, ki tega sicer – če bi bili pra­vilno obve­ščeni – ne bi sto­rili. Enako bi ver­je­tno lahko rekli za ude­le­žence dveh zna­nih slo­ven­skih finanč­nih afer: afere Orion in afere avstrij­skih kre­di­tov pre­k­mur­skim kme­tom. Obe sta sicer časovno že neko­liko odda­ljeni, ampak sta še vedno aktu­alni, saj sta bili prav v zadnjih tednih spet pred­met obrav­nave pred sodišči.

Evropske izku­šnje kažejo, da takih pro­ble­mov ni eno­stavno rešiti. Najverjetneje bo treba reši­tve iskati v tri­ko­tniku: nad­zorne insti­tu­cije – finančni ombud­sman – potro­šni­ške orga­ni­za­cije. Ozaveščanje potro­šni­kov, nad­zor nad ponu­dniki finanč­nih inštru­men­tov in kazno­va­nje (po sodni poti) v pri­meru doka­zane pre­vare bodo pri­spe­vali k vse manj­šemu šte­vilu spor­nih situacij.

Slovenija je ena red­kih držav čla­nic Evropske unije, ki (še) nima finanč­nega ombud­smana1 kljub več­kra­tnim pobu­dam za usta­no­vi­tev takega organa, ki bi delo­val v skladu s sodob­nimi evrop­skimi smer­ni­cami.2 Drugi manj­ka­joči ukrep je naci­o­nalni pro­gram finanč­nega izo­bra­že­va­nja potro­šni­kov. Pripravi tega nujno potreb­nega izo­bra­že­va­nja naj bi zadnji potrebni pospe­šek dalo naše član­stvo v OECD, saj ta orga­ni­za­cija od svo­jih čla­nic pri­ča­kuje uvedbo tega izobraževanja.

OPOMBA: Tale blog ima zbra­nih nekaj pove­zav s podro­čja var­stva potro­šni­kov finanč­nih sto­ri­tev v rubriki Koristne pove­zave.

  1. Evropsko zdru­že­nje finanč­nih ombud­sma­nov FIN-NET ima tre­nu­tno 46 čla­nov iz 21 držav Evropskega gospo­dar­skega pro­stora. Dostopno na <www.fin-net.eu>.
  2. Priporočila Evropske Komisije o nače­lih postopka pred telesi, pri­stoj­nimi za zunaj­so­dno reše­va­nje potro­šni­ških spo­rov (98/257/EC, z dne 30. marca 1998). Dostopno na <http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:31998H0257:EN:NOT>.
Ta članek je bil objavljen v kategoriji ekonomija z značko , , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x