Opice kot finančni svetovalci

Tole 20-minutno pre­da­va­nje raz­i­sko­valke Laurie Santos iz serije TEDtalks si je vre­dno ogle­dati. Opicam so dali žetone, za katere so same kmalu ugo­to­vile, da jim lahko slu­žijo kot menjalno sred­stvo — denar. Nato so opa­zo­vali, kako se z njim obna­šajo.  Tudi opi­cam je — kot večini ljudi -  tuj kon­cept var­če­va­nja in ves denar spra­šijo takoj, ko ga dobijo. Poleg tega si, če je možnost, brez zadrž­kov pri­svo­jijo tujega. Po rezul­ta­tih eks­pe­ri­men­tov raz­i­sko­valka domneva, da bi tudi v svetu opic (če bi ope­ri­rale z denar­jem) pri­šlo do podob­nih finanč­nih eks­ce­sov kot med lju­dmi. :-)


Share
Ta članek je bil objavljen v kategoriji psihologija z značko , .

2 Komentarji

  1. TT
    Objavljen na 1. avgust 2010 ob 10:11 | stalna povezava

    Psihologi že dese­tle­tja pro­u­ču­jejo obna­ša­nje opic (naj­raje šimpan­zov, če smo malo bolj spe­ci­fični) ravno zaradi nji­hove nezmo­žno­sti pro­jo­ci­ra­nja sebe v pri­ho­dnost. Povedano čisto laično: opice obvla­du­jejo svojo oko­lico v tem tre­nutku, niso pa spo­sobne dol­go­roč­nega načr­to­va­nja. Niso si recimo spo­sobne shra­niti hrano za »kasneje«, kar lahko opi­šemo kot »var­če­va­nje«. To je tudi ena izmed bistve­nih raz­lik med lju­dmi, ki to spo­sob­nost imamo. Oziroma bi jo vsaj morali imeti, če se je ne izniči na tak ali pa dru­ga­čen način (reklama, pro­pa­ganda, druž­beni pri­ti­ski, uskla­jeno delo­va­nje v množici, …).

    Zato samo odkri­tje niti ni kako pose­bej hudo. Psihologom je znano že zelo dolgo časa in tudi zaklju­ček ni neza­sli­šan, ampak bolj samoumeven.

    Bistveno vpra­ša­nje na kate­rega pa raz­i­skava ne odgo­varja ozi­roma se ga niti naj­manj ne dotika, pa je vpra­ša­nje meha­niz­mov, ki nas — ljudi — zape­ljejo v obna­ša­nje, ki je sicer evo­lu­cij­sko sku­pno prak­tično vsem višje raz­vi­tim pri­ma­tom, hkrati pa gre v naspro­tje vsemu, kar se kot lju­dje učimo od roj­stva naprej. Že celo samo deja­nje »uče­nja« je pri nas zako­re­ni­njeno v tej spo­sob­no­sti pri­ho­dnjih dobič­kov za ceno seda­njega odre­ka­nja.
    To je tema raz­i­skave, ki jo bi rad videl. Ne to, kako smo podobni opi­cam. Seveda smo jim podobni. Bolj me zanima kaj so meha­nizmi, ki nas spu­stijo na nji­hov nivo. Kako ta spust zaznati. Kako ga pre­pre­čiti. To bi me pa res zanimalo.

  2. MihaM
    Objavljen na 1. avgust 2010 ob 22:11 | stalna povezava

    @TT: kako se bo obna­šal odra­sel, lahko z veliko goto­vo­stjo ugo­to­vijo po »mar­shmal­low testu« alias »coo­kie testu«, ki ga lahko vsak starš naredi potomcu pri petih letih sta­ro­sti.
    Podrobnosti tule:
    http://en.wikipedia.org/wiki/Deferred_gratification
    (skratka, tisti, ki padejo na tem testu, ne smejo med ban­čnike. ;>)

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

  • Podobni nedavni članki

    • Simobilova kaplja čez rob: Podražitve so za prodajalca občutljiva reč, še posebej, ko gre za dolgotrajna poslovna razmerja, kajti "enkraten" odliv dosedanjih strank h konkurenci...
    • Eko in hkrati ego: Bi radi z navadne presedlali na zeleno energijo? To se da urediti: postanite klient Elektra Celje in se vključite v EKO Zeleni paket. Voila. Odslej st...
    • Pahor kot španski kralj Filip II.: Po naključju sem ravnokar naletel na literarni opis, ki se lepo prilega poreferendumskim premierjevim izjavam o tem, kako nas je njegova vladna ekipa ...
  • Citat dneva

    Half the work that is done in this world is to make things appear what they are not. -- E.R. Beadle