Tole 20-minutno predavanje raziskovalke Laurie Santos iz serije TEDtalks si je vredno ogledati. Opicam so dali žetone, za katere so same kmalu ugotovile, da jim lahko služijo kot menjalno sredstvo — denar. Nato so opazovali, kako se z njim obnašajo. Tudi opicam je — kot večini ljudi - tuj koncept varčevanja in ves denar sprašijo takoj, ko ga dobijo. Poleg tega si, če je možnost, brez zadržkov prisvojijo tujega. Po rezultatih eksperimentov raziskovalka domneva, da bi tudi v svetu opic (če bi operirale z denarjem) prišlo do podobnih finančnih ekscesov kot med ljudmi.
Podobni nedavni članki
- Simobilova kaplja čez rob: Podražitve so za prodajalca občutljiva reč, še posebej, ko gre za dolgotrajna poslovna razmerja, kajti "enkraten" odliv dosedanjih strank h konkurenci...
- Eko in hkrati ego: Bi radi z navadne presedlali na zeleno energijo? To se da urediti: postanite klient Elektra Celje in se vključite v EKO Zeleni paket. Voila. Odslej st...
- Pahor kot španski kralj Filip II.: Po naključju sem ravnokar naletel na literarni opis, ki se lepo prilega poreferendumskim premierjevim izjavam o tem, kako nas je njegova vladna ekipa ...
Citat dneva
Half the work that is done in this world is to make things appear what they are not. -- E.R. Beadle-

2 Komentarji
Psihologi že desetletja proučujejo obnašanje opic (najraje šimpanzov, če smo malo bolj specifični) ravno zaradi njihove nezmožnosti projociranja sebe v prihodnost. Povedano čisto laično: opice obvladujejo svojo okolico v tem trenutku, niso pa sposobne dolgoročnega načrtovanja. Niso si recimo sposobne shraniti hrano za »kasneje«, kar lahko opišemo kot »varčevanje«. To je tudi ena izmed bistvenih razlik med ljudmi, ki to sposobnost imamo. Oziroma bi jo vsaj morali imeti, če se je ne izniči na tak ali pa drugačen način (reklama, propaganda, družbeni pritiski, usklajeno delovanje v množici, …).
Zato samo odkritje niti ni kako posebej hudo. Psihologom je znano že zelo dolgo časa in tudi zaključek ni nezaslišan, ampak bolj samoumeven.
Bistveno vprašanje na katerega pa raziskava ne odgovarja oziroma se ga niti najmanj ne dotika, pa je vprašanje mehanizmov, ki nas — ljudi — zapeljejo v obnašanje, ki je sicer evolucijsko skupno praktično vsem višje razvitim primatom, hkrati pa gre v nasprotje vsemu, kar se kot ljudje učimo od rojstva naprej. Že celo samo dejanje »učenja« je pri nas zakoreninjeno v tej sposobnosti prihodnjih dobičkov za ceno sedanjega odrekanja.
To je tema raziskave, ki jo bi rad videl. Ne to, kako smo podobni opicam. Seveda smo jim podobni. Bolj me zanima kaj so mehanizmi, ki nas spustijo na njihov nivo. Kako ta spust zaznati. Kako ga preprečiti. To bi me pa res zanimalo.
@TT: kako se bo obnašal odrasel, lahko z veliko gotovostjo ugotovijo po »marshmallow testu« alias »cookie testu«, ki ga lahko vsak starš naredi potomcu pri petih letih starosti.
Podrobnosti tule:
http://en.wikipedia.org/wiki/Deferred_gratification
(skratka, tisti, ki padejo na tem testu, ne smejo med bančnike. ;>)