Za komercialni interes gre

V dana­šnjem Delu je obja­vljen nena­va­den oglas, ki obsega več kot pol Delove plahte. Nosi pre­ten­ci­o­zen naslov »Za dosto­jan­stvo sta­ro­sti gre« in ga je pod­pi­sal neki M.P.,  plač­nik pa je, kot kaže, Skupna pokoj­nin­ska družba d.d. Oglas sesta­vlja dolgo bese­dilo, ki zase pravi, da »pred­sta­vlja sta­li­šča pokoj­nin­skih družb in nji­ho­vih strank do pokoj­nin­ske reforme.«

Že ta zače­tek je pod­ce­nju­joč: nji­ho­vih strank kaj­pak o sta­li­ščih nihče ni nič vpra­šal in inte­res pokoj­nin­skih družb seveda nika­kor ni enak inte­resu nji­ho­vih strank, kar potem  — ver­je­tno nevede — naroč­nice oglasa same potr­dijo v nada­lje­va­nju bese­dila. Pokojninske družbe so tista izmed treh sku­pin izva­jal­cev pro­sto­volj­nega doda­tnega pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja (pre­o­stala dva sta banke in zava­ro­val­nice), ki se oči­tno počuti tako ogro­žena zaradi pre­dla­ga­nih spre­memb zako­no­daje, da se je spu­stila v obširno pia­ro­vsko akcijo proti novim zakon­skim rešitvam.

Tekst oglasa je tukaj (prvi del, drugi del). Razen hva­li­sa­nja, ki ni pod­prto z argu­menti (»Izkušnje kažejo, da so sred­stva naj­bo­lje nalo­žena v spe­ci­a­li­zi­ra­nih prav­nih ose­bah — pokoj­nin­skih druž­bah.«) je bralcu, ki ne pozna ozadja, iz samega teksta težko raz­brati poante teh lamen­ta­cij. Zato je tule kra­tek pov­ze­tek brez leporečenja:

1. Pokojninske družbe bi rade PDPZ še naprej upra­vljale kot zava­ro­valni pro­dukt in ne kot vza­je­mni pokoj­nin­ski sklad (to je način, ki je bolj tran­spa­ren­ten za var­če­valce in ga upo­ra­bljajo Banka Koper, Abanka, Probanka, KAD in zava­ro­val­nica Generali), kar pred­vi­deva novela zakona.
2. Pokojninske družbe bi rade še naprej vre­dno­tile naložbe tako, da jim ne bi bilo treba upo­šte­vati tekoče tržne vre­dno­sti (mark-to-market), kot to morajo upo­šte­vati vza­je­mni pokoj­nin­ski skladi.
3. Pokojninskim druž­bam ni všeč sedaj veljavna zakon­ska možnost, da nji­hove stranke po 10 letih svoja pri­var­če­vana sred­stva dvi­gnejo in želijo, da se jim ta možnost omeji ali pa vsaj teme­ljito obdavči.
4. Pokojninskim druž­bam ni všeč pre­dlog, da bi v kolek­tivno PDPZ morali biti vklju­čeni vsi zapo­sleni v podjetju.
5. Pokojninske družbe je strah tega, da bi med obsto­ječe izva­jalce PDPZ vsto­pili še novi igralci, s čimer bi se kon­ku­renca povečala.

Opombe:

• Delujoče pokoj­nin­ske družbe so natanko tri: Skupna, Moja naložba in Pokojninska družba A.
• Od uvedbe PDPZ se je kon­ku­renca na trgu opa­zno zmanj­šala: uga­snili sta pokoj­nin­ska družba SKB in Druga pen­zija, trg pa je zapu­stila tudi takra­tna zava­ro­val­nica Slovenica.
• »Pokojninska družba«, kot posebna vrsta zava­ro­val­nice, je sve­tovni uni­kum in rezul­tat kupč­ka­nja zako­no­da­jalca, sin­di­kal­nih funk­ci­o­nar­jev in delo­da­jal­cev (takra­tne Gospodarske zbor­nice Slovenije) pred dese­tle­tjem. Njena edin­stve­nost je v tem, da so si delo­da­jalci izbo­rili možnost vpliva na upra­vlja­nje pokoj­nin­skih pri­hran­kov svo­jih zapo­sle­nih in seveda tudi zaslu­žek od te dejav­no­sti (lastniki pokoj­nin­skih družb so namreč večja pod­je­tja, ki so denar svo­jih zapo­sle­nih tako usme­rila v svoje lastne pokoj­nin­ske družbe).

Skratka, vse­bini oglasa bi bolj ustre­zal naslov »Za naš komer­ci­alni inte­res gre« kot pa »Za dosto­jan­stvo sta­ro­sti gre«.