Pokojninska čarovnija s številkami

Vsi vemo, da se pri­pra­vlja pokoj­nin­ska reforma. Vendar le red­ko­kdo ve, kaj vlada pri­pra­vlja v tistem delu zakona, ki obrav­nava II. ste­ber, torej pro­sto­voljno doda­tno pokoj­nin­sko zava­ro­va­nje. Žal so si pri­pra­vljavci zakona v tem delu pri­vo­ščili trik, ki bo var­če­valce drago stal.

Prvi pre­dlog zakona je bil obja­vljen marca 2010, drugi — spre­me­njeni — pre­dlog pa avgu­sta 2010. Vmes je pri­šlo do raznih spre­memb, med dru­gim tudi tistih, ki se tičejo naj­viš­jih dovo­lje­nih pro­vi­zij, ki jih lahko ponu­dniki pokoj­nin­skih skla­dov (banke, zava­ro­val­nice, pokoj­nin­ske družbe) zara­ču­najo var­če­val­cem. Provizije seveda zmanj­šu­jejo izplen var­če­val­cev: več kot si zara­čuna ponu­dnik, manj ostane var­če­valcu. Spremembe, ki so se zgo­dile čez pole­tje, so na videz malenkostne:

Najvišja dovo­ljena provizija Marec 2010 Avgust 2010
vsto­pna 2% 0,5%
izsto­pna 1% 0,5%
upra­vlja­vska 1% 1,5%

Površni bra­lec bi celo skle­pal, da so izbolj­ša­nje za var­če­valce. Vendar ni tako. Vstopna pro­vi­zija se obra­ču­nava od vpla­čila (mesečne pre­mije), izsto­pna pro­vi­zija samo enkrat (ob izpla­čilu) od izpla­ča­nega zne­ska, upra­vlja­vska pro­vi­zija pa ves čas (vsako leto od tre­nu­tnega sku­pnega zne­ska na računu). Pri dol­go­roč­nem var­če­va­nju, kot je pokoj­nin­sko, je višina upra­vlja­vske pro­vi­zije DALEČ POMEMBNEJŠA od osta­lih dveh. Po vsej ver­je­tno­sti bodo ponu­dniki izko­ri­stili maksi­malne možne pro­vi­zije, saj tudi do zdaj med njimi kakšne posebne kon­ku­rence pri tem ni bilo opaziti.

Poglejmo, kaj za spre­memba res pomeni za var­če­valca. Vzemimo osebo, ki mesečno vpla­čuje 50 evrov v naložbo z dono­sno­stjo 4% in kaj te spre­membe pro­vi­zij zanj pome­nijo po 20 ali 40 letih varčevanja.

Doba var­če­va­nja Privarčevano po vari­anti marec 2010 Privarčevano po vari­anti avgust 2010 Razlika v evrih
po 20 letih 15.642 15.174 –468 EUR
po 40 letih 43.893 40.038 –3.855 EUR

Taka »malen­ko­stna« spre­memba je torej vsa­kemu pokoj­nin­skemu var­če­valcu v 20 letih odvzela 468, v celo­tnem 40-letnem obdo­bju pa sko­raj 4 tisoč evrov. Za toliko bo nje­gov pri­var­če­vani zne­sek nižji. Ta spre­memba, ki so si jo pri­vo­ščili na Ministrstvu za delo, dru­žino in soci­alne zadeve, defi­ni­tivno ni bila v korist zavarovancev.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji pokojnina z značko , .

12 Komentarji

  1. Uroš Ornik
    Objavljen na 5. september 2010 ob 14:01 | stalna povezava

    Proporci v izra­čunu se rela­tivno uje­majo in je izra­čun v osnovi pra­vi­len. Enako velja tudi za skle­pa­nje o pomenu posa­me­zne vrste stroška.

    Menim pa, da bi bilo korek­tno v prvi tabeli dodati še kolono »sedaj veljavno«, kjer je situ­a­cija nasle­dnja:
    vsto­pni stro­ški do 6 %
    upra­vlja­vska pro­vi­zija do 1,5 %
    Izstopni stro­ški do 1 %

    Vaš sklep (zadnji odsta­vek) je žal neko­rek­ten, tudi če osta­nemo zgolj pri tej izključno stro­škovni dimen­ziji in pra­kso pustimo ob strani.

    Uroš Ornik
    (zapo­slen pri enem izmed izva­jal­cev PDPZ)

  2. sandi
    Objavljen na 5. september 2010 ob 21:38 | stalna povezava

    Se stri­njam, da so sedaj pro­vi­zije še višje tako od mar­če­vske kot od avgu­sto­vske vari­ante. Ampak: zakaj bi bil zaradi tega sklep, da gre od marca do avgu­sta za spre­membo na slabše, neko­rek­ten? Te logike pa ne razumem.

  3. Uroš Ornik
    Objavljen na 6. september 2010 ob 11:24 | stalna povezava

    Nekorekten je v smi­slu poda­ja­nja in selek­tiv­nega spre­je­ma­nja infor­ma­cije: »vzelo«, »bo nižji«, »spre­memba ni v korist zavarovancev«.

    Torej, Ministrstvo zava­ro­van­cem ni nič vzelo in tudi zato ne bo sta­nje nižje (kar seveda ne izklju­čuje sklepa, da bi bilo za toliko višje, če bi pred­po­stavka veljala). Ker bo sta­nje glede na tre­nu­tno veljavno višje (pro­vi­zije bodo nižje) tudi po avgu­sto­vski pred­vi­deni spre­membi, o čemer se stri­njava (predvidevam).

    Je pa tema glede stro­škov mnogo kompleksnejša.

    Pozdravljam vaša pri­za­de­va­nja, da se o reformi PDPZ (to je tista druga polo­vica čle­nov novega ZPIZ:)) raz­pra­vlja, ker je tega mnogo pre­malo in tudi pre­malo celovito.

    Lep poz­drav, Uroš

  4. sandi
    Objavljen na 6. september 2010 ob 14:59 | stalna povezava

    No, saj tule mislim, da se stri­njava. Sprememba od sedaj veljav­nega sta­nja do ver­zije »marec 2010″ je za var­če­valce spre­memba na boljše, nadalj­nja spre­memba z »ver­zije marec« do »ver­zije avgust« pa je na slabše, kar je tudi zapi­sano v zadnjem odstavku. Še vedno pa, seveda, je »avgust« boljše kot seda­nje sta­nje (ki ima res gro­te­skno visoke vsto­pne provizije).

  5. sandi
    Objavljen na 5. oktober 2010 ob 15:41 | stalna povezava

    Haha, sko­rajda bi rekel »ne morem ver­jet«. V seda­nji ver­ziji pre­dloga ZPIZ-2 (23.9. 2010) so pokoj­nin­cem spet pove­čali tako vsto­pno kot izsto­pno pro­vi­zijo. Prva je šla z 0,5% (v ver­ziji 9.9. 2010) na 3, druga pa z 0,5 na 1. Čista zmaga za lobi­ste. Kdorkoli je pokoj­nin­cem tole izpo­slo­val, si zasluži še bonus :-)

  6. Uroš Ornik
    Objavljen na 5. oktober 2010 ob 21:09 | stalna povezava

    Ni jih zvi­šala, ampak jih je glede na tre­nu­tno dovo­ljene zni­žala (kljub temu da manj, kot je bilo prej dva­krat pred­vi­deno). Dovoli da poja­snim.
    Danes imaš, kot vemo, en pokoj­nin­ski načrt, eno nalož­beno poli­tiko in nače­loma tudi ene stro­ške za vse (torej vse enako).
    Obstajajo izva­jalci in zava­ro­vanci, kjer se obra­ču­na­vajo tudi 5 % vsto­pni stro­ški in 1,5% upra­vlja­vske pro­vi­zije (kar je blizi maksi­mal­nemu). Stroški so dolo­čeni v pokoj­nin­skem načrtu (indi­vi­du­alni) ali pa v pogodbi o finan­ci­ra­nju pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja (kolek­tivni).
    Konkretno naj poja­snim, da v našem pri­meru upra­vlja­vska znaša 1,2% in vsto­pni 1,9 % (velja za indi­vi­du­alne in kolek­tivne, in to ni od vče­raj). Takih pogod­beno dogo­vor­je­nih raz­me­rij ne moreš povi­šati, če se seveda s tem ne stri­nja druga stran. Verjetno je jasno, da se kot zava­ro­va­nec s tem recimo da ne stri­njaš. Do sedaj je veljalo celo izrecno zakon­sko dolo­čilo, ki je to pre­pre­če­valo. V takih pri­me­rih se za zava­ro­vance ne bo spre­me­nilo nič. Zakaj ne? Recimo zato, ker če bi izva­ja­lec hotel povi­šati upra­vlja­vsko pro­vi­zijo iz 1,2 na 1,5 %, bi moral sedaj upra­vljati dva skalda hkrati, s tem, da bi novega »pol­nili« samo novi zava­ro­vanci. Do česar menim, da ne bo pri­šlo.
    Kar sem zapi­sal, velja za obsto­ječe pokoj­nin­ske načrte z zajam­če­nim dono­som.
    ZPIZ-2 pa pred­vi­deva, da bo inve­sti­cij­ska poli­tika življenj­skega cikla sesta­vljena iz treh skla­dov, od tega bo en in naj­manj tve­gan moral zago­ta­vljati tudi zajam­čen donos (to bodo postali kar ti obsto­ječi skladi). Ostali skladi pa bodo brez zajam­če­nega donosa in bodo tudi bistveno bolj tve­gani (torej en sklad bo sesta­vljen iz izra­zito del­ni­ški naložb in drugi z nekako urav­no­te­ženo struk­turo — seveda bo to stvar izva­jalca). S tem se pri­bli­žamo dejan­sko upra­vlja­nju v okviru vza­je­mnih skla­dov po ZISDU, ki je tudi v mar­si­ka­te­rih dru­gih pri­me­rih »vzor« ure­di­tve. In sedaj bodo tudi dovo­ljeni stro­ški enaki, kot velja za vza­je­mne sklade (kar pa ne pomeni, da to pomeni zvi­ša­nje stro­škov za obsto­ječe zava­ro­vance po obsto­je­čih pokoj­nin­skih načrti!).
    Kot zani­mi­vost (in to ni čisto pravno vse­bin­sko dode­lano!), naj spo­mnim, da sem v enem prej­šnjih pri­spev­kov zapi­sal, da tako, kot je pred­vi­deno, DZU-ji ne bi mogli ali hoteli sode­lo­vati, pa četudi bi pisalo, da lahko. Ena prej­šnjih ver­zij je namreč pred­vi­de­vala »naj­višje dovo­ljene stro­ške, ki jih lahko pla­čuje zava­ro­va­nec« in ti so bili nižji od tistih, ki jih obra­ču­na­vajo DZU-ji v svo­jih del­ni­ških in urav­no­te­že­nih skal­dih (kar je namen spre­memb — da naložbe v večji meri teme­ljijo na baje dol­go­ročno dono­snej­ših del­ni­ških nalož­bah — to smo že ugo­to­vili, da ta dolgi rok zago­tovo ne pomeni pre­te­klih 10 let).
    Sedaj, na pod­lagi teh spre­memb, bodo v upra­vlja­nju sred­stev dejan­sko lahko sode­lo­vali tudi DZU-ji, brez, da bi hkrati morali spre­mi­njati zah­teve za nji­hovo kapi­tal­sko ustre­znost… (sicer posre­dno, pa ven­darle; in hkrati , ali bo to dejan­ska pra­ksa, bomo videli)
    Seveda to ne pomeni, da kak izva­ja­lec ne bo poka­zal kaj svoje kre­a­tiv­no­sti. Ker pa mora pri tem (spre­mem­bah) pove­dati svoje tudi Ministrstvo za delo, kar iz danes na jutri in potiho ne bo šlo.
    Še vedno ostane, da svoje mne­nje zava­ro­va­nec izrazi z … nogami.
    Mimogrede, obstaja pov­sem sveža pra­ksa DZU-jev, ko so povi­še­vali upra­vlja­vske pro­vi­zije, kjer je dovolj, da pač obja­viš spre­membo, če ne dvi­gneš denarja, se strinjaš…

  7. sandi
    Objavljen na 6. oktober 2010 ob 07:55 | stalna povezava

    Meni bi se zdele ome­ji­tve pro­vi­zij v zakonu popol­noma odveč, če bi na tem podro­čju RES vla­dala kon­ku­renca raz­lič­nih nalož­be­nih poli­tik in raz­lič­nih izva­jal­cev (a la Berk-Simoneti). Vendar je doslej ni bilo in je tudi odslej oči­tno ne bo. Še pose­bej ne v kolek­tiv­nih načr­tih, kjer je cela firma obso­jena na tistega izva­jalca, s kate­rim se je pogo­dila uprava in sin­di­kati. To, da je pred­pi­sana sku­pina treh skla­dov nalož­be­nega cikla, od česar ima zadnji zajam­čeni donos, var­če­va­lec pa nima čisto nobe­nega mane­vr­skega pro­stora razen tega, da se pre­stavi v manj tve­gani sklad. Pač pre­maj­hen upside za veliko šte­vilo ome­ji­tev, ki bi jih moral var­če­va­lec vzeti v zakup.

  8. Uroš Ornik
    Objavljen na 6. oktober 2010 ob 08:24 | stalna povezava

    »Meni bi se zdele ome­ji­tve pro­vi­zij v zakonu popol­noma odveč, če bi na tem podro­čju RES vla­dala konkurenca«

    Takšne ome­ji­tve veljajo tudi za DZU-je. Ali potem pra­viš, da med DZU-ji ni kon­ku­rence? Ali je kon­ku­renca in so tudi tam ome­ji­tve popol­noma odveč?

    « s kate­rim se je pogo­dila uprava in sin­di­kati«. Treba je dodati še ali svet delav­cev ali zapo­sleni ozi­roma nji­hov pred­stav­nik. Ja kdo pa so vsi ti našteti, če ne zavarovanci?

    »pre­maj­hen upside« da si spo­so­dim hec­nega malega Nodija: »lahko grem v dve smeri…«

  9. sandi
    Objavljen na 6. oktober 2010 ob 09:00 | stalna povezava

    Ne, za DZU-je pro­vi­zije v ZISDU-1 splo­šnem niso ome­jene (samo izsto­pna na naj­več 3%, pa še ta ome­ji­tev je po moje odveč). Ja, res te DZU obve­sti en mesec vna­prej in če ti povi­ša­nje ni všeč, lahko svoj denar odne­seš. Pri PDPZ pa žal ne in to je bistvena razlika.

  10. Uroš Ornik
    Objavljen na 6. oktober 2010 ob 10:08 | stalna povezava

    Izvajalca lahko zame­njaš. Če gre za kolek­tivno zava­ro­va­nje, je to stvar kon­senza med zavarovanci/zaposlenimi (demo­kra­cija pač) in izva­ja­lec te pri tem ne ome­juje. Jaz te bistvene raz­like žal ne vidim.

  11. sandi
    Objavljen na 6. oktober 2010 ob 10:43 | stalna povezava

    Bralci ver­je­tno ne sle­dijo, zato bolj na široko: če mi DZU poviša pro­vi­zijo in se ne stri­njam, lahko v 5 dneh denar dvi­gnem in z njim nare­dim, kar hočem. Če se mi to zgodi v kolek­tiv­nem PDPZ, lahko posku­šam pre­pri­čati sindikat/večino delav­cev v pod­je­tju in če mi to uspe, še vedno ne moremo denarja dvi­gniti, lahko ga samo pre­ne­semo k nekemu dru­gemu izva­jalcu istega pokoj­nin­skega pro­dukta (PDPZ) z neko­liko dru­gač­nim pokoj­nin­skim načr­tom. Razlika med enim in dru­gim ukre­pa­njem. Je ali ni?

  12. Uroš Ornik
    Objavljen na 6. oktober 2010 ob 11:27 | stalna povezava

    Da bodo bralci lahko še bolje sle­dili je treba naj­prej ločit par stvari.
    V vza­je­mnih skladi var­čuje posa­me­znik in ne pod­je­tje za posa­me­znike (razen če kje slu­čajno obstaja kakšna izjema). V PDPZ lahko posa­me­znik var­čuje indi­vi­du­alno ali kolek­tivno.
    Ekvivalent zgo­raj napi­sa­nemu je potem indi­vi­du­alno zava­ro­va­nje. V tem pri­meru lahko kadar­koli dvi­gneš sred­stva, brez vsa­kih ome­ji­tev.
    Ob tem moraš pla­čati davek na zava­ro­valne posle (6,5%), če je od začetka minilo manj kot 10 let. Preprosto zato, ker si v dru­gem pri­meru skle­nil zava­ro­va­nje, v prvem pa ne. Ja. Plačati je treba doho­dnino (ob vpla­či­lih si pa imel olaj­šavo). Če si v istem doho­dnin­skem razredu prej in sedaj, se ti zadeva bolj kot ne izravna. Ok ali ne?

    V pri­meru kolek­tiv­nega zava­ro­va­nja (in da, teh je 95% izmed vseh vklju­če­nih v PDPZ) pa ta sred­stva pla­čuje delo­da­ja­lec. Zato da to pla­čuje, se morata dogo­vo­rit delo­da­ja­lec in zapo­sleni (s pogodbo, kjer se tudi dogo­vo­rita, kdaj se pa recimo pre­neha pla­če­va­nje). 51 % zapo­sle­nih mora biti za. Vsak izmed zapo­sle­nih se pro­sto­voljno odloči, ali se bo pri­klju­čil ali ne. Žal je tako, da lahko kolek­tivno zava­ro­va­nje skle­nete samo pri enem izva­jalcu (izmed enaj­stih). Ok ali ni ok?
    Izvajalec pokoj­nin­skega načrta ti ne more kar tako dvi­gnit pro­vi­zije. To sem že napi­sal. Se ne stri­njaš? Ni pro­blema. Povej kje se je to zgo­dilo, ali pri­te­gni v raz­pravo Ministrsvo za delo, da to pove.
    Želiš odgo­vor na tvoje vpra­ša­nje (denar ali nede­nar). Po tre­nuni zako­no­daji je raz­lika samo za tista sred­stva, ki jih vpla­čuje delo­da­ja­lec in če še ni pre­te­klo 10 let.
    Zato da bo bral­cem jasno:
    PDPZ ni enako var­če­va­nju v vza­je­mnih skla­dih ali depo­zi­tih. Je ZAVAROVANJE.
    Vzgib posa­me­znika za var­če­va­nje v eni ali drugi obliki ni enak. Zato v pra­ksi tudi ne pri­haja do trade off-a med »ali var­če­vati v VS ali PDPZ« in PRAV JE TAKO.
    PDPZ je del sis­tema soci­alne var­no­sti v Sloveniji, zato zanj veljajo posebna pra­vila (tista, ki so vam všeč in tista, ki niso — tako pač je s pra­vili).
    DZU-ji po nobe­nem pre­dlogu do sedaj PDPZ-ja ne bi mogli izva­jati kar pre­pro­sto po ZISDU-1 ampak lepo po ZPIZ-2. In pri tem so razlike.

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x