Vsi vemo, da se pripravlja pokojninska reforma. Vendar le redkokdo ve, kaj vlada pripravlja v tistem delu zakona, ki obravnava II. steber, torej prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Žal so si pripravljavci zakona v tem delu privoščili trik, ki bo varčevalce drago stal.
Prvi predlog zakona je bil objavljen marca 2010, drugi — spremenjeni — predlog pa avgusta 2010. Vmes je prišlo do raznih sprememb, med drugim tudi tistih, ki se tičejo najvišjih dovoljenih provizij, ki jih lahko ponudniki pokojninskih skladov (banke, zavarovalnice, pokojninske družbe) zaračunajo varčevalcem. Provizije seveda zmanjšujejo izplen varčevalcev: več kot si zaračuna ponudnik, manj ostane varčevalcu. Spremembe, ki so se zgodile čez poletje, so na videz malenkostne:
| Najvišja dovoljena provizija | Marec 2010 | Avgust 2010 |
| vstopna | 2% | 0,5% |
| izstopna | 1% | 0,5% |
| upravljavska | 1% | 1,5% |
Površni bralec bi celo sklepal, da so izboljšanje za varčevalce. Vendar ni tako. Vstopna provizija se obračunava od vplačila (mesečne premije), izstopna provizija samo enkrat (ob izplačilu) od izplačanega zneska, upravljavska provizija pa ves čas (vsako leto od trenutnega skupnega zneska na računu). Pri dolgoročnem varčevanju, kot je pokojninsko, je višina upravljavske provizije DALEČ POMEMBNEJŠA od ostalih dveh. Po vsej verjetnosti bodo ponudniki izkoristili maksimalne možne provizije, saj tudi do zdaj med njimi kakšne posebne konkurence pri tem ni bilo opaziti.
Poglejmo, kaj za sprememba res pomeni za varčevalca. Vzemimo osebo, ki mesečno vplačuje 50 evrov v naložbo z donosnostjo 4% in kaj te spremembe provizij zanj pomenijo po 20 ali 40 letih varčevanja.
| Doba varčevanja | Privarčevano po varianti marec 2010 | Privarčevano po varianti avgust 2010 | Razlika v evrih |
| po 20 letih | 15.642 | 15.174 | –468 EUR |
| po 40 letih | 43.893 | 40.038 | –3.855 EUR |
Taka »malenkostna« sprememba je torej vsakemu pokojninskemu varčevalcu v 20 letih odvzela 468, v celotnem 40-letnem obdobju pa skoraj 4 tisoč evrov. Za toliko bo njegov privarčevani znesek nižji. Ta sprememba, ki so si jo privoščili na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, definitivno ni bila v korist zavarovancev.
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
12 Komentarji
Proporci v izračunu se relativno ujemajo in je izračun v osnovi pravilen. Enako velja tudi za sklepanje o pomenu posamezne vrste stroška.
Menim pa, da bi bilo korektno v prvi tabeli dodati še kolono »sedaj veljavno«, kjer je situacija naslednja:
vstopni stroški do 6 %
upravljavska provizija do 1,5 %
Izstopni stroški do 1 %
Vaš sklep (zadnji odstavek) je žal nekorekten, tudi če ostanemo zgolj pri tej izključno stroškovni dimenziji in prakso pustimo ob strani.
Uroš Ornik
(zaposlen pri enem izmed izvajalcev PDPZ)
Se strinjam, da so sedaj provizije še višje tako od marčevske kot od avgustovske variante. Ampak: zakaj bi bil zaradi tega sklep, da gre od marca do avgusta za spremembo na slabše, nekorekten? Te logike pa ne razumem.
Nekorekten je v smislu podajanja in selektivnega sprejemanja informacije: »vzelo«, »bo nižji«, »sprememba ni v korist zavarovancev«.
Torej, Ministrstvo zavarovancem ni nič vzelo in tudi zato ne bo stanje nižje (kar seveda ne izključuje sklepa, da bi bilo za toliko višje, če bi predpostavka veljala). Ker bo stanje glede na trenutno veljavno višje (provizije bodo nižje) tudi po avgustovski predvideni spremembi, o čemer se strinjava (predvidevam).
Je pa tema glede stroškov mnogo kompleksnejša.
Pozdravljam vaša prizadevanja, da se o reformi PDPZ (to je tista druga polovica členov novega ZPIZ:)) razpravlja, ker je tega mnogo premalo in tudi premalo celovito.
Lep pozdrav, Uroš
No, saj tule mislim, da se strinjava. Sprememba od sedaj veljavnega stanja do verzije »marec 2010″ je za varčevalce sprememba na boljše, nadaljnja sprememba z »verzije marec« do »verzije avgust« pa je na slabše, kar je tudi zapisano v zadnjem odstavku. Še vedno pa, seveda, je »avgust« boljše kot sedanje stanje (ki ima res groteskno visoke vstopne provizije).
Haha, skorajda bi rekel »ne morem verjet«. V sedanji verziji predloga ZPIZ-2 (23.9. 2010) so pokojnincem spet povečali tako vstopno kot izstopno provizijo. Prva je šla z 0,5% (v verziji 9.9. 2010) na 3, druga pa z 0,5 na 1. Čista zmaga za lobiste. Kdorkoli je pokojnincem tole izposloval, si zasluži še bonus
Ni jih zvišala, ampak jih je glede na trenutno dovoljene znižala (kljub temu da manj, kot je bilo prej dvakrat predvideno). Dovoli da pojasnim.
Danes imaš, kot vemo, en pokojninski načrt, eno naložbeno politiko in načeloma tudi ene stroške za vse (torej vse enako).
Obstajajo izvajalci in zavarovanci, kjer se obračunavajo tudi 5 % vstopni stroški in 1,5% upravljavske provizije (kar je blizi maksimalnemu). Stroški so določeni v pokojninskem načrtu (individualni) ali pa v pogodbi o financiranju pokojninskega zavarovanja (kolektivni).
Konkretno naj pojasnim, da v našem primeru upravljavska znaša 1,2% in vstopni 1,9 % (velja za individualne in kolektivne, in to ni od včeraj). Takih pogodbeno dogovorjenih razmerij ne moreš povišati, če se seveda s tem ne strinja druga stran. Verjetno je jasno, da se kot zavarovanec s tem recimo da ne strinjaš. Do sedaj je veljalo celo izrecno zakonsko določilo, ki je to preprečevalo. V takih primerih se za zavarovance ne bo spremenilo nič. Zakaj ne? Recimo zato, ker če bi izvajalec hotel povišati upravljavsko provizijo iz 1,2 na 1,5 %, bi moral sedaj upravljati dva skalda hkrati, s tem, da bi novega »polnili« samo novi zavarovanci. Do česar menim, da ne bo prišlo.
Kar sem zapisal, velja za obstoječe pokojninske načrte z zajamčenim donosom.
ZPIZ-2 pa predvideva, da bo investicijska politika življenjskega cikla sestavljena iz treh skladov, od tega bo en in najmanj tvegan moral zagotavljati tudi zajamčen donos (to bodo postali kar ti obstoječi skladi). Ostali skladi pa bodo brez zajamčenega donosa in bodo tudi bistveno bolj tvegani (torej en sklad bo sestavljen iz izrazito delniški naložb in drugi z nekako uravnoteženo strukturo — seveda bo to stvar izvajalca). S tem se približamo dejansko upravljanju v okviru vzajemnih skladov po ZISDU, ki je tudi v marsikaterih drugih primerih »vzor« ureditve. In sedaj bodo tudi dovoljeni stroški enaki, kot velja za vzajemne sklade (kar pa ne pomeni, da to pomeni zvišanje stroškov za obstoječe zavarovance po obstoječih pokojninskih načrti!).
Kot zanimivost (in to ni čisto pravno vsebinsko dodelano!), naj spomnim, da sem v enem prejšnjih prispevkov zapisal, da tako, kot je predvideno, DZU-ji ne bi mogli ali hoteli sodelovati, pa četudi bi pisalo, da lahko. Ena prejšnjih verzij je namreč predvidevala »najvišje dovoljene stroške, ki jih lahko plačuje zavarovanec« in ti so bili nižji od tistih, ki jih obračunavajo DZU-ji v svojih delniških in uravnoteženih skaldih (kar je namen sprememb — da naložbe v večji meri temeljijo na baje dolgoročno donosnejših delniških naložbah — to smo že ugotovili, da ta dolgi rok zagotovo ne pomeni preteklih 10 let).
Sedaj, na podlagi teh sprememb, bodo v upravljanju sredstev dejansko lahko sodelovali tudi DZU-ji, brez, da bi hkrati morali spreminjati zahteve za njihovo kapitalsko ustreznost… (sicer posredno, pa vendarle; in hkrati , ali bo to dejanska praksa, bomo videli)
Seveda to ne pomeni, da kak izvajalec ne bo pokazal kaj svoje kreativnosti. Ker pa mora pri tem (spremembah) povedati svoje tudi Ministrstvo za delo, kar iz danes na jutri in potiho ne bo šlo.
Še vedno ostane, da svoje mnenje zavarovanec izrazi z … nogami.
Mimogrede, obstaja povsem sveža praksa DZU-jev, ko so poviševali upravljavske provizije, kjer je dovolj, da pač objaviš spremembo, če ne dvigneš denarja, se strinjaš…
Meni bi se zdele omejitve provizij v zakonu popolnoma odveč, če bi na tem področju RES vladala konkurenca različnih naložbenih politik in različnih izvajalcev (a la Berk-Simoneti). Vendar je doslej ni bilo in je tudi odslej očitno ne bo. Še posebej ne v kolektivnih načrtih, kjer je cela firma obsojena na tistega izvajalca, s katerim se je pogodila uprava in sindikati. To, da je predpisana skupina treh skladov naložbenega cikla, od česar ima zadnji zajamčeni donos, varčevalec pa nima čisto nobenega manevrskega prostora razen tega, da se prestavi v manj tvegani sklad. Pač premajhen upside za veliko število omejitev, ki bi jih moral varčevalec vzeti v zakup.
»Meni bi se zdele omejitve provizij v zakonu popolnoma odveč, če bi na tem področju RES vladala konkurenca«
Takšne omejitve veljajo tudi za DZU-je. Ali potem praviš, da med DZU-ji ni konkurence? Ali je konkurenca in so tudi tam omejitve popolnoma odveč?
« s katerim se je pogodila uprava in sindikati«. Treba je dodati še ali svet delavcev ali zaposleni oziroma njihov predstavnik. Ja kdo pa so vsi ti našteti, če ne zavarovanci?
»premajhen upside« da si sposodim hecnega malega Nodija: »lahko grem v dve smeri…«
Ne, za DZU-je provizije v ZISDU-1 splošnem niso omejene (samo izstopna na največ 3%, pa še ta omejitev je po moje odveč). Ja, res te DZU obvesti en mesec vnaprej in če ti povišanje ni všeč, lahko svoj denar odneseš. Pri PDPZ pa žal ne in to je bistvena razlika.
Izvajalca lahko zamenjaš. Če gre za kolektivno zavarovanje, je to stvar konsenza med zavarovanci/zaposlenimi (demokracija pač) in izvajalec te pri tem ne omejuje. Jaz te bistvene razlike žal ne vidim.
Bralci verjetno ne sledijo, zato bolj na široko: če mi DZU poviša provizijo in se ne strinjam, lahko v 5 dneh denar dvignem in z njim naredim, kar hočem. Če se mi to zgodi v kolektivnem PDPZ, lahko poskušam prepričati sindikat/večino delavcev v podjetju in če mi to uspe, še vedno ne moremo denarja dvigniti, lahko ga samo prenesemo k nekemu drugemu izvajalcu istega pokojninskega produkta (PDPZ) z nekoliko drugačnim pokojninskim načrtom. Razlika med enim in drugim ukrepanjem. Je ali ni?
Da bodo bralci lahko še bolje sledili je treba najprej ločit par stvari.
V vzajemnih skladi varčuje posameznik in ne podjetje za posameznike (razen če kje slučajno obstaja kakšna izjema). V PDPZ lahko posameznik varčuje individualno ali kolektivno.
Ekvivalent zgoraj napisanemu je potem individualno zavarovanje. V tem primeru lahko kadarkoli dvigneš sredstva, brez vsakih omejitev.
Ob tem moraš plačati davek na zavarovalne posle (6,5%), če je od začetka minilo manj kot 10 let. Preprosto zato, ker si v drugem primeru sklenil zavarovanje, v prvem pa ne. Ja. Plačati je treba dohodnino (ob vplačilih si pa imel olajšavo). Če si v istem dohodninskem razredu prej in sedaj, se ti zadeva bolj kot ne izravna. Ok ali ne?
V primeru kolektivnega zavarovanja (in da, teh je 95% izmed vseh vključenih v PDPZ) pa ta sredstva plačuje delodajalec. Zato da to plačuje, se morata dogovorit delodajalec in zaposleni (s pogodbo, kjer se tudi dogovorita, kdaj se pa recimo preneha plačevanje). 51 % zaposlenih mora biti za. Vsak izmed zaposlenih se prostovoljno odloči, ali se bo priključil ali ne. Žal je tako, da lahko kolektivno zavarovanje sklenete samo pri enem izvajalcu (izmed enajstih). Ok ali ni ok?
Izvajalec pokojninskega načrta ti ne more kar tako dvignit provizije. To sem že napisal. Se ne strinjaš? Ni problema. Povej kje se je to zgodilo, ali pritegni v razpravo Ministrsvo za delo, da to pove.
Želiš odgovor na tvoje vprašanje (denar ali nedenar). Po trenuni zakonodaji je razlika samo za tista sredstva, ki jih vplačuje delodajalec in če še ni preteklo 10 let.
Zato da bo bralcem jasno:
PDPZ ni enako varčevanju v vzajemnih skladih ali depozitih. Je ZAVAROVANJE.
Vzgib posameznika za varčevanje v eni ali drugi obliki ni enak. Zato v praksi tudi ne prihaja do trade off-a med »ali varčevati v VS ali PDPZ« in PRAV JE TAKO.
PDPZ je del sistema socialne varnosti v Sloveniji, zato zanj veljajo posebna pravila (tista, ki so vam všeč in tista, ki niso — tako pač je s pravili).
DZU-ji po nobenem predlogu do sedaj PDPZ-ja ne bi mogli izvajati kar preprosto po ZISDU-1 ampak lepo po ZPIZ-2. In pri tem so razlike.