Marko Kos v četrtkovem Delu opozarja (PDF, 1 MB) na neumnosti vladne odločitve o številu razpisanih (in iz davkoplačevalskega denarja financiranih) mest na slovenskih fakultetah. Leta 2008 so ekonomisti, pravniki in družboslovci predstavljali že več kot 50% vseh svežih diplomantov v tem letu, medtem ko je v drugih državah ta odstotek bistveno nižji (Avstrija 37%, Finska 26%, Nemčija 23%). Ker jih je preveč, so ravno ti profili tudi povsem v vrhu na top lestvici brezposelnih diplomantov.
Univerze pa kljub temu razpisujejo in vpisujejo na teh programih z nezmanjšim tempom: ljubljanska Ekonomska fakulteta 1000 razpisanih mest samo na rednem študiju, mariborska Ekonomsko-poslovna fakulteta 700, ljubljanska Pravna fakulteta 380, mariborska Pravna fakulteta 150, kranjska Fakulteta za organizacijske vede 360 in tako dalje.
Skratka, slovenska prihajajoča »družba znanja« bo temeljito opremljena predvsem s strokovnjaki, usposobljenimi za učinkovito alokacijo resursov, organizacijo dela in za izdelavo vseh potrebnih predpisov. Mogoče pa v njej utegne primanjkovati kakšnih drugih znanj in spretnosti. 
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
5 Komentarji
Dober članek. Zakaj je tako? Zakaj bi nekaj proizvajali česar imamo dovolj? Ali ni mogoče odpustiti(odprodati) stroje(profesorje), ki tako masovno producirajo? Kolikšni so stroški zalog(diplomanti brez zaposlitve)?
Ali tu vzdrži to, da moramo vsem omogočiti šolanje, čeprav ni potreb?
Mladi niso neumni in dobro vidijo, da se najbolje živi v javnem sektorju. Tam pa praviloma »rabijo« družboslovce. Sicer se rezultati takšne izobraževalne politike že kažejo, tako da danes dober avtomehanik, avtoklepar, mizar … že zasluži več kot diplomiran ekonomist. Luft inženirjem bo počasi zmanjkalo službic.
Jaz sem pa še vedno mnenja, da vsak, ki je dober/uspešen/odličen/na vrhu na svojem področju lahko dobi službo, ne glede na področje izobraževanja. Pa kaj mislite, da zdravnike zaposlujejo, kljub njihovemu velikemu pomanjkanju? Ša kaj še. Sestra je v 6. letniku medicine in dela v KC in se točno to dogaja po njenih besedah.
Ni vse tako lepo, kot se zdi. Tudi naravoslovci ne dobivajo služb, ne samo družboslovci. In če mene vprašate, pri nezaposlenosti družboslovcev nismajo prstov zraven le študentje, ki se masovo vpisujejo na fakse, problem je tudi enosmerno poučevanje profesorjev. Podajajo smov le in samo v okviru njihovega področja, da pa bi dali študentu poleg globine znanja tudi širino — tu pa jim zmanjka moči.
Moje mnenje je, da vedno bolj pomembna širina znanja, ne globina in k temu bi moral stremeti vsak študent in profesor.
@libertas: Da, za odlične — res vrhunske — ni skrbi. A teh je malo. Za ostale pa se na slabše (za diplomante, iskalce zaposlitve) spreminja razmerje »št. iskalcev z visokošolsko diplomo : št. delovnih mest, ki zahtevajo visokošolsko diplomo«
24ur: Odvečni poklici — ekonomisti, pravniki, pedagogi