Problematika zdravstva je zaradi odpovedovanja dežurstev zdravnikov spet zelo aktualna. Ker se v javnem zdravstvu obrne preko 2 milijardi letno, je tule nekaj statističnih podatkov o tem, od kod v zdravstvo denar prihaja in kam gre ter koliko dežurstva stanejo. Vir je poslovno poročilo ZZZS za leto 2009.
Število zdravstveno zavarovanih oseb v Sloveniji je konec lanskega leta znašalo 2.058.370. Razporeditev je bila naslednja:
| Kategorija zavarovane osebe | Delež v številu zavarovanih oseb | Kdo plača njihovo zavarovanje |
| zaposleni | 36,49% | prispevki |
| upokojenci | 25,52% | ZPIZ |
| družinski člani (otroci) | 25,50% | nihče (posredno) |
| podjetniki | 3,73% | prispevki |
| ostali zavarovanci | 3,53% | prispevki, proračun |
| občani brez prihodkov | 2,28% | občine |
| brezposelni | 1,31% | Zavod za zaposlovanje |
| upravičenci iz proračuna | 0,93% | proračun |
| kmetje | 0,69% | prispevki |
Iz te tabele se vidi, da samo 44% zavarovanih oseb dejansko dovaja denar v sistem, pri ostalih virih sredstev pa gre le za prekladanje iz ene javne vreče v drugo.
Prihodki ZZZS so v letu 2009 znašali 2,26 milijarde evrov. Njihova struktura je naslednja:
| Vir prihodkov | Delež v znesku |
| prispevki delodajalcev | 41,19% |
| prispevki delojemalcev | 36,94% |
| prispevki ZPIZ za upokojence | 15,6% |
| drugi prispevki | 4,88% |
| drugi prihodki | 1,59% |
| prispevki kmetov | 0,25% |
Odhodki ZZZS so v letu 2009 znašali 2,34 milijarde evrov. Njihova struktura je naslednja:
| Vir odhodkov | Delež v znesku |
| zdravstvene storitve | 71,1% |
| zdravila | 13,6% |
| nadomestila za bolniško odsotnost in druge denarne dajatve | 9,1% |
| medicinsko-tehnični pripomočki, cepiva, kri | 2,9% |
| delo službe ZZZS | 2,1% |
| zdravljenje v tujini | 1,0% |
In če se v zgornji tabeli omejimo na prvo alinejo, zdravstvene storitve, je njena struktura glede na vrednost plačane storitve naslednja:
| Dejavnost | Delež v znesku zdravstvenih storitev |
| specialistična ambulantna in bolnišnična dejavnost | 65,57% |
| osnovna zdravstvena dejavnost | 24,59% |
| socialni in varstveni zavodi | 6,25% |
| lekarniška dejavnost | 2,1% |
| zdraviliška dejavnost | 1,49% |
Dežurna služba stane zdravstveno blagajno letno 117 milijonov evrov, v čemer so zajeti stroški dela, materialni stroški in stroški nujnih prevozov. To nanese okroglih 5% vseh odhodkov ZZZS. To je dejansko kar veliko: dežurstva odnesejo iz zdravstvenega sistema več kot stane tretjina vseh letno predpisanih zdravil na recept v Sloveniji.


2 Komentarji
ZMANJŠAJTE PLAČE IN UKINITE NADURE, TER DEŽURSTVA ZDRAVNIKOM.ČE JIM KAJ NE PAŠE NAJ GREDO DRUGAM, BODO VIDELI KAJ SE OD NJIH DRUGJE V TUJINI PRIČAKUJE IN KOLIKO BODO MORALI DELAT ZA TAKO PLAČO , KI JO DOBIJO PRI NAS.ČE PRIDEŠ PONOČI PA TI SESTRA REČE DA NI PRIMERNO DA BI GA OB TEJ URI BUDILA.SRAMOTA BREZPRAVNE DRŽAVE IN VLADE.VSE PREJŠNJE VLADE SO KRIVE ZA KRIZO V SLOVENIJI, JAZ S TEM NIMAM ČISTO NIČ.SICER PA DA SO SLOVENCI NAROD HLAPCEV PA JE NEKDO ŽE ZDAVNAJ NAPISAL
Tc, tc, tc MILAN. Logika ti ne gre, saj zdravniki že odpovedujejo prostovoljna dežurstva, bolnišnice, zdravstveni domovi in vlada pa stokajo kako bo zaradi tega zdravstveni sistem propadel. Kako hudo pa je pri nas, pa si lahko misliš, glede na to, da še bosanci in slovaki več ne želijo delati pri nas in dohajajo oziroma se nas izogibajo.
Mimogrede: v nam sosednji Avstriji je povprečna plača pomožne medicinske sestre (t.i. srednje medicinske sestre) višja, kot je pa pri nas plača splošnega zdravnika. Če tega ne bomo uredili, bomo kmalu res brez zdravnikov, zdravstva in še česa. Dejansko pa bi morali odstreliti to vlado, ki se je izkazala za nekompetentno. Samo to bi bolelo… strankokrati pač ne želijo predčasno zapustiti svojih poslanskih stolčkov, ampak se jih bodo krčevito oklepali do zadnje minute tega sklica.