Kdo pije in kdo plača v zdravstvu

Problematika zdra­vstva je zaradi odpo­ve­do­va­nja dežur­stev zdrav­ni­kov spet zelo aktu­alna. Ker se v jav­nem zdra­vstvu obrne preko 2 mili­jardi letno, je tule nekaj sta­ti­stič­nih podat­kov o tem, od kod v zdra­vstvo denar pri­haja in kam gre ter koliko dežur­stva sta­nejo. Vir je poslovno poro­čilo ZZZS za leto 2009.

Število zdra­vstveno zava­ro­va­nih oseb v Sloveniji je konec lan­skega leta zna­šalo 2.058.370. Razporeditev je bila naslednja:

Kategorija zava­ro­vane osebe Delež v številu zava­ro­va­nih oseb Kdo plača nji­hovo zavarovanje
zapo­sleni 36,49% pri­spevki
upo­ko­jenci 25,52% ZPIZ
dru­žin­ski člani (otroci) 25,50% nihče (posre­dno)
pod­je­tniki 3,73% pri­spevki
ostali zava­ro­vanci 3,53% pri­spevki, pro­ra­čun
občani brez prihodkov 2,28% občine
brez­po­selni 1,31% Zavod za zaposlovanje
upra­vi­čenci iz proračuna 0,93% pro­ra­čun
kme­tje 0,69% pri­spevki

 
Iz te tabele se vidi, da samo 44% zava­ro­va­nih oseb dejan­sko dovaja denar v sis­tem, pri osta­lih virih sred­stev pa gre le za pre­kla­da­nje iz ene javne vreče v drugo.

Prihodki ZZZS so v letu 2009 zna­šali 2,26 mili­jarde evrov. Njihova struk­tura je naslednja:

Vir pri­hod­kov Delež v znesku
pri­spevki delodajalcev 41,19%
pri­spevki delojemalcev 36,94%
pri­spevki ZPIZ za upokojence 15,6%
drugi pri­spevki 4,88%
drugi pri­hodki 1,59%
pri­spevki kmetov 0,25%

 
Odhodki ZZZS so v letu 2009 zna­šali 2,34 mili­jarde evrov. Njihova struk­tura je naslednja:

Vir odhod­kov Delež v znesku
zdra­vstvene storitve 71,1%
zdra­vila 13,6%
nado­me­stila za bol­ni­ško odso­tnost in druge denarne dajatve 9,1%
medicinsko-tehnični pri­po­močki, cepiva, kri 2,9%
delo službe ZZZS 2,1%
zdra­vlje­nje v tujini 1,0%

 
In če se v zgor­nji tabeli ome­jimo na prvo ali­nejo, zdra­vstvene sto­ri­tve, je njena struk­tura glede na vre­dnost pla­čane sto­ri­tve naslednja:

Dejavnost Delež v zne­sku zdra­vstve­nih storitev
spe­ci­a­li­stična ambu­lan­tna in bol­ni­šnična dejavnost 65,57%
osnovna zdra­vstvena dejavnost 24,59%
soci­alni in var­stveni zavodi 6,25%
lekar­ni­ška dejavnost 2,1%
zdra­vi­li­ška dejavnost 1,49%

 
Dežurna služba stane zdra­vstveno bla­gajno letno 117 mili­jo­nov evrov, v čemer so zajeti stro­ški dela, mate­ri­alni stro­ški in stro­ški nuj­nih pre­vo­zov. To nanese okro­glih 5% vseh odhod­kov ZZZS.  To je dejan­sko kar veliko: dežur­stva odne­sejo iz zdra­vstve­nega sis­tema več kot stane tre­tjina vseh letno pred­pi­sa­nih zdra­vil na recept v Sloveniji.


Share
Ta članek je bil objavljen v kategoriji ekonomija z značko .

2 Komentarji

  1. MILAN
    Objavljen na 19. avgust 2010 ob 06:29 | stalna povezava

    ZMANJŠAJTE PLAČE IN UKINITE NADURE, TER DEŽURSTVA ZDRAVNIKOM.ČE JIM KAJ NE PAŠE NAJ GREDO DRUGAM, BODO VIDELI KAJ SE OD NJIH DRUGJE V TUJINI PRIČAKUJE IN KOLIKO BODO MORALI DELAT ZA TAKO PLAČO , KI JO DOBIJO PRI NAS.ČE PRIDEŠ PONOČI PA TI SESTRA REČE DA NI PRIMERNO DA BI GA OB TEJ URI BUDILA.SRAMOTA BREZPRAVNE DRŽAVE IN VLADE.VSE PREJŠNJE VLADE SO KRIVE ZA KRIZO V SLOVENIJI, JAZ S TEM NIMAM ČISTO NIČ.SICER PA DA SO SLOVENCI NAROD HLAPCEV PA JE NEKDO ŽE ZDAVNAJ NAPISAL

  2. TT
    Objavljen na 29. avgust 2010 ob 15:57 | stalna povezava

    Tc, tc, tc MILAN. Logika ti ne gre, saj zdrav­niki že odpo­ve­du­jejo pro­sto­voljna dežur­stva, bol­ni­šnice, zdra­vstveni domovi in vlada pa sto­kajo kako bo zaradi tega zdra­vstveni sis­tem pro­pa­del. Kako hudo pa je pri nas, pa si lahko misliš, glede na to, da še bosanci in slo­vaki več ne želijo delati pri nas in doha­jajo ozi­roma se nas izogibajo.

    Mimogrede: v nam sose­dnji Avstriji je pov­prečna plača pomo­žne medi­cin­ske sestre (t.i. sre­dnje medi­cin­ske sestre) višja, kot je pa pri nas plača splo­šnega zdrav­nika. Če tega ne bomo ure­dili, bomo kmalu res brez zdrav­ni­kov, zdra­vstva in še česa. Dejansko pa bi morali odstre­liti to vlado, ki se je izka­zala za nekom­pe­ten­tno. Samo to bi bolelo… stran­ko­krati pač ne želijo pred­ča­sno zapu­stiti svo­jih poslan­skih stolč­kov, ampak se jih bodo krče­vito okle­pali do zadnje minute tega sklica.

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

  • Podobni nedavni članki

    • Avstroogrska krona, evro prejšnje inkarnacije: Ni več tako nemogoče, da bo ena ali več držav, ki danes uporabljajo evro, prešla na neko drugo, novo-staro valuto, npr. drahmo. Če se to zgodi nenadom...
    • Tudi izključitev Grčije ne bi bila prva: Sedanje evrsko območje ni prva denarna unija na evropskih tleh. Poskusov je bilo nekaj, a so bili neuspešni. Latinska denarna unija je trajala od leta...
    • Je kriza res le posledica zmot?: V nekaterih državah so se sistematično lotili iskanja vzrokov za finančno krizo. V ZDA, kjer je bilo njeno žarišče, so že leta 2009 z zakonom ustanovi...
  • Citat dneva

    "If you torture the data long enough, it will confess to anything." -- Ronald Coase