Ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja

Vlada po tihem načr­tuje uki­ni­tev pro­sto­volj­nega zdra­vstve­nega zava­ro­va­nja (PZZ), kot ga poznamo danes, in name­sto tega povi­ša­nje pri­spevne sto­pnje v obve­znem zdra­vstve­nem zava­ro­va­nju, je prej­šnji teden poro­čala Andreja Rednak v Financah. Tako naj bi v zdra­vstveno bla­gajno pri­te­klo več denarja, pri­spe­va­nje vanjo pa naj bi bilo bo v skladu z nače­lom soli­dar­no­sti: Kdor ima višje dohodke, naj tudi za zdra­vstvene sto­ri­tve plača več.

Takšno uve­lja­vi­tev soli­dar­no­sti bo ver­je­tno slo­ven­sko volilno telo brez težav pod­prlo. Tistih, ki bi po novem pla­če­vali več kot doslej, je namreč rela­tivno malo.

Vprašanje pa je, kako bodo na te ideje rea­gi­rale tri zava­ro­val­nice, ki jim seda­nji PZZ pomeni prak­tično celo­ten posel (Vzajemna, Triglav) ozi­roma vsaj velik in dobič­ko­no­sen del posla (Adriatic Slovenica). Po uki­ni­tvi bi morale ver­je­tno kar zapreti vrata in odpu­stiti zapo­slene — s PZZ se v teh treh zava­ro­val­ni­cah ukvarja par sto ljudi, ki ver­je­tno uki­ni­tev PZZ vidijo kot hudo kri­vico. Sprememba zako­no­daje lahko torej z enim zama­hom ukine dve zava­ro­val­nici in spravi ob službo par sto zava­ro­val­ni­čar­jev, z ute­me­lji­tvijo, da če se odstrani nepo­trebni vme­sni člen (dvojno obra­ču­na­va­nje zdra­vstve­nih sto­ri­tev), bo za izva­ja­nje teh istih sto­ri­tev ostalo več denarja.

Po drugi strani pa se spo­mnimo, da je npr. Vzajemna v pre­te­klo­sti že par­krat zagnala cir­kus na vse mogoče načine, ko so bile napo­ve­dane zakon­ske spre­membe, ki bi jim spre­me­nile položaj.

DOPOLNJENO 26.8. 2010: Intervju z nek­da­njim mini­strom dr. Kebrom.