Naložbena politika v novem PDPZ

Ena od pogla­vi­tnih pomanj­klji­vo­sti seda­njega doda­tnega pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja (PDPZ) je zapo­ve­dano dose­ga­nje zajam­čene dono­sno­sti, ki upra­vljavce sili v varne naložbe. Zato so dono­sno­sti, ki so jih dele­žni var­če­valci, dokaj uboge. Pripravljavci novega ZPIZ-2 so se name­nili to zadevo rešiti. A kot pri dru­gih pro­ble­mih PDPZ (ena, dva, tri), je tudi tu pri­šlo do čudnega kompromisa.

Prvih deset let PDPZ (in še danes je tako) je bilo za var­če­valce mane­vr­skega pro­stora malo, ozi­roma sko­raj nič. Razlike med nalož­be­nimi poli­ti­kami upra­vljav­cev so le koz­me­tične narave, zajam­čene dono­sno­sti se le malen­ko­stno raz­li­ku­jejo. Tako mladi kot stari so obso­jeni na nizko tve­gane in nizko dono­sne naložbe, pre­te­žno državne obveznice.

Potem je pri­šla prva, mar­če­vska ver­zija zakona, ki je izgle­dala obe­tavno. Dopustila je več nalož­be­nih poli­tik (pod­skla­dov) zno­traj pokoj­nin­skega načrta v obliki krov­nega pokoj­nin­skega sklada in za tiste, ki so obse­deni z var­no­stjo, ohra­njal, da mora vsaj en od pod­skla­dov še naprej zago­ta­vljati zajam­čeno dono­snost. Po tem pre­dlogu bi se lahko var­če­valci svo­bo­dno odlo­čali za pod­sklad in svo­bo­dno pre­ha­jali med njimi. Ponudniki pa bi lahko ponu­dili naj­ra­zlič­nejše nalož­bene politike.

Vendar je bilo vmes pole­tje in tre­nu­tna ver­zija zakona (sep­tem­ber 2010, DOCX) je stvari posta­vila na glavo. Svobodne izbire pod­sklada s strani var­če­valca ni več. Poleg tega je svo­boda pre­ha­ja­nja bistveno zmanj­šana. Sedanja raz­li­čica še vedno govori o krov­nem pokoj­nin­skem skladu, ven­dar ga zelo ome­ju­joče defi­nira — pred­pi­sana je nalož­bena poli­tika življenj­skega cikla, ki se mora izva­jati v natančno treh pod­skla­dih, za tri sta­ro­stne sku­pine čla­nov. Torej, na pri­mer, mlajše od 40 let, potem tiste med 40 in 50 let in naza­dnje za tiste nad 50. Vnaprej je pred­pi­sano, da mora pod­sklad za naj­sta­rejšo sku­pino zago­ta­vljati zajam­čeno dono­snost in da je var­če­va­lec avto­mat­sko uvr­ščen v pod­sklad, v kate­rega spada po sta­ro­sti, ravno tako pa je avto­mat­sko pre­sta­vljen v manj tve­gan sklad, ko dopolni sta­ro­stno mejo. Čisto edina svo­boda, ki jo še ima, je ta, da se lahko na lastno željo pre­stavi v manj tve­gan sklad od tistega, v kate­rega spada po sta­ro­sti (ne more pa se pre­sta­viti v bolj tveganega).

Skratka, ta pre­dlog ure­di­tve PDPZ pri­naša le izre­dno maj­hen korak naprej od seda­njega sta­nja in mu komajda lahko rečemo napre­dek. Pravzaprav je težko razu­mljivo, na koliko podro­čjih so pri­pra­vljavci z Ministrstva za delo od marca do sep­tem­bra bese­dilo zakona POSLABŠALI (z vidika var­če­val­cev za doda­tno pokojnino).

Ta članek je bil objavljen v kategoriji pokojnina z značko , .

11 Komentarji

  1. Uroš Ornik
    Objavljen na 22. september 2010 ob 19:57 | stalna povezava

    Zakonska zajam­čena dono­snost (40% dol­go­ročne obre­stne mere) se je v obdo­bju 2001–2009 izka­zala kot kumu­la­tivna realna ničla. Višji odstotki so se izka­zali za realno obre­stno mero (ICŽP + nekaj).

    Koliko je pri­ne­sla kakr­šna­koli del­ni­ška naložba?

    Če imate raz­pon ponudbe na trgu med 40% in 60% obre­stne mere je to raz­lika za polo­vico (50 %). To ni malo.

    Pred var­če­va­njem v dru­gem ste­bru je dobro raz­či­sti sam s sabo glede dveh zadev:
    ali želite pre­vze­mati večja tve­ga­nja (in v dese­tle­tnem obdo­bju imate pri­lo­žnost to tve­ga­nje tudi dejan­sko ovre­dno­tit — višji donosi ob viš­jih tve­ga­njih še zda­leč niso gotovi)

    ali pa vam var­če­va­nje v dru­gem ste­bru pomeni posto­pno gra­je­nje neke varne osnove za doda­tno pokoj­nino (in v dese­tle­tnem obdo­bju imate pri­lo­žnost to in gor­njo raz­liko primerjati).

    V koli­kor dejan­sko sta­nje ne odraža posa­me­zni­ko­vih pri­ča­ko­vanj je potrebno pogle­dati, ali so na voljo alter­na­tive. Težko bi trdili, da jih ni.

    Maksimalni dolgi rok pri pokoj­nin­skem var­če­va­nju je v tem tre­nutku 40 let. In ne 100 in več. Upoštevaje pov­prečno sta­rost zava­ro­van­cev (več kot 40 let sta­ro­sti) je nji­hov dolgi rok manj kot 20 let.

    Mene osebno moti, da se večina besed suče okoli dono­sov in nalož­be­nih poli­tik. Ampak ali se je zajam­čena dono­snost resnično izka­zala za tako slabo v obdo­bju 2001–2009? Po mojem pre­pri­ča­nju ne.

    Še enkrat zapi­šem: v Moji naložbi nismo našli DZU-ja, ki bi bil pri­pra­vljen upra­vljati sred­stva naših zava­ro­van­cev in bi hkrati bil pri­pra­vljen pre­vze­mati tudi jam­stvo kri­tja nega­tiv­nih rezultatov.

    Je pa vaš sklep o tem, kaj nam na podro­čju PDPZ dejan­sko pri­naša nov zakon (če sploh bo obve­ljal), zani­miv. Ker podobne sklepe sli­šim z več strani, tudi izva­jal­cev.
    »Nam« pišem zato, ker sem tudi sam zava­ro­va­nec v sis­temu z maksi­malno višino pre­mije (5,844 % bruto plače). Namensko pa var­ču­jem tudi pre­sežke nad to mejo in pri tem izbi­ram alter­na­tivne možno­sti. Ampak to ni odraz neza­u­pa­nja v drug ste­ber. Nasprotno.

  2. sandi
    Objavljen na 23. september 2010 ob 09:40 | stalna povezava

    Ali so na voljo alter­na­tive?’ So, ven­dar ne zno­traj iste davčne obrav­nave in iz bruto plače. Resnična alter­na­tiva bi bila, če bi bil upo­šte­van pre­dlog Simoneti-Berk. Tako pa vse sku­paj ostaja zaprt sis­tem z mini­mal­nim mane­vr­skim pro­sto­rom, ki na dolgi rok ne bo pri­na­šal več kot ban­čne vezave.

  3. Uroš Ornik
    Objavljen na 23. september 2010 ob 19:21 | stalna povezava

    No, zdaj se bo pa potrebno o eni stvari odlo­čit (ne nujno midva). Namreč vsi ana­li­tiki v časni­kih, ki kre­i­rajo javno mne­nje, v en rog tulijo, da je davčna olaj­šava dejan­sko lari fari. Ker gre za sis­tem odlo­že­nega davka (torej dvig je obdav­čen). V obdav­či­tev dviga se šte­jejo tudi pri­pi­sani donosi, kar je ravno naspro­tno od recimo naložb v del­nice (ali vza­je­mne sklade), kjer imamo degre­sivno lestvico in opro­sti­tev po 20 letih. Kaj zdaj, a je davčna olaj­šava ok, ali ni ok? Je razlog za var­če­va­nje v dru­gem ste­bru ali ni?
    Po drugi strani pa, kaj je narobe s tem, da se sred­stva obre­stu­jejo v višini ban­čne vloge, renta iz tega naslova pa nam zago­ta­vlja zaščito pred tve­ga­njem dol­gega življe­nja? Kaj je narobe, če pri­hranki ohra­njajo realno vre­dnost in se pove­ču­jejo za še nekaj, kar recimo ustreza »nor­malni ali naravni obre­stni mer« Ni dovolj visoko? Ja koliko pa pri­ča­ku­jemo? In kaj če tega ne dose­žemo? Medgeneracijska soli­dar­nost za koc­ka­nje?
    Če pustimo PDPZ ob strani, je kdo pri­mer­jal rezul­tat recimo donosa iz var­če­va­nja v depo­zitu ali recimo donos, ki ga vrne kak del­ni­ški indeks, recimo DAX v obdo­bju 2001–2009 (kar pač slu­čajno sovpada s pol­nimi leti rezul­ta­tov PDPZ). Rezultat je mimo­grede krepko v prid depo­zitu (ta da krepko pozi­ti­ven rezul­tat, inde­ksi so pa pod vodo).

  4. Uroš Ornik
    Objavljen na 23. september 2010 ob 19:57 | stalna povezava

    Še glede P raču­nov: v osnovi ni z njimi nič narobe in bi kazalo kaj sto­riti v tej smeri. Vendar mogoče v raz­mi­slek: neko­liko uto­pično je pri­ča­ko­vati, da sredi pokoj­nin­ske reforme, potem ko pride ven že prvi grobi osnu­tek zakona, nekaj aka­de­mi­kov in dru­gih pod­pi­sni­kov poda pre­dlog, ki zadevo kar malce obrne. Predpostavi naj­širšo možno delovno sku­pino (po zasto­pa­nju) in pri­ča­kuje, da bo zadeva izve­dena v osmih mese­cih. Kakšno ime iz tega pre­dloga je vse­skozi bilo vklju­čeno v delovno sku­pino, ki je pri­pra­vljala reformo. Zanimivo, če člo­vek malce pogleda po struk­turi finanč­nih insti­tu­cij v našem sis­temu, nekako lahko dobiš obču­tek, da pa ta ideja ali ni bila pred­sta­vljena vsem ali pa morda ni tako pre­pro­sto ure­sni­čljiva, kot se zdi.
    To seveda ne pomeni,da se je potrebno v pri­ho­dnje tej raz­pravi izo­gi­bati. Nasprotno.

    Sam živim v pre­pri­ča­nju (dokler me seveda kaj ne pre­priča v naspro­tno), da za »neu­vedbo« vseh pre­dlo­gov in morda že tudi pre­dla­ga­nih reši­tev (marec, avgust), obsta­jajo neki jasni argu­menti. Te pa žal poznajo tam, kjer so zadevo pri­pra­vili (na ustre­znih delov­nih sku­pi­nah in Ministrstvu za delo). Vsa stvar se je od ideje, preko marca, avgu­sta in do sedaj mar­si­kje ožila naj­ver­je­tneje z razlogom.

  5. sandi
    Objavljen na 24. september 2010 ob 08:28 | stalna povezava

    Primerjava DAX-depozit-PDPZ med dvema časov­nima toč­kama 2001 in 2009 ni ustre­zna, pač pa je bolj rele­van­tna hipo­te­tična pri­mer­java pri­var­če­va­nega zne­ska od spro­tnih meseč­nih vpla­čil v vsem tem obdo­bju (tako kot pač PDPZ poteka). Ker si pri viru podat­kov, gotovo imaš kaj takega pri roki npr. če se vla­ga­nje k vam pri­merja z vla­ga­njem v Infond Uravnoteženi. Rezultat bi me zani­mal. Mi od zunaj te pri­mer­jave niti ne moremo nare­diti, ker, če se ne motim (?), pokoj­nin­ske družbe nikjer ne obja­vljate teča­jev kon­ver­zije za vsak posa­me­zni mesec.

  6. sandi
    Objavljen na 24. september 2010 ob 12:27 | stalna povezava

    Kaj je narobe s tem, da se sred­stva v PDPZ obre­stu­jejo v višini ban­čne vloge? Bom odgo­vo­ril neko­liko grobo: v takem (hipo­te­tič­nem) pri­meru je celo­ten pogon izva­jal­cev PDPZ nepo­tre­ben vme­sni člen in odveč. Kajti potem od njega ni nobene dodane vre­dno­sti za vla­ga­te­lje. Bančni depo­ziti in zava­ro­val­ni­ške rente že dolgo lepo delu­jejo brez takega vme­snega člena.

  7. Uroš Ornik
    Objavljen na 24. september 2010 ob 18:47 | stalna povezava

    Da ne bo izgle­dalo, kot da sva dogo­vor­jena:)
    Da, mislim da sem mesec dni nazaj nare­dil to pri­mer­javo ravno s skla­dom, ki si ga nave­del, nimam je pri roki in natanč­nih šte­vilk se ne spo­mnim. Ampak izid je bil zelo tesen. Točne šte­vilke spo­ro­čim.
    Kar se pa obja­vlja­nja tiče, pa, kakor kdo. Moja naložba jih javno obja­vlja, na sple­tni strani so na voljo za vsak mesec od janu­arja 2006 do avgu­sta 2010 (jih sproti tekoče ažu­ri­ramo).
    Kar se pa tiče pogona, vme­snih čle­nov itd. pa tako. Govorimo o zava­ro­va­nju in ne var­če­va­nju. Zavarovalni ele­ment sicer pride na vrsto ob renti (upo­ko­ji­tvi), torej kasneje. Renta ni kla­si­čen zava­ro­valni pro­dukt, mar­več zanjo veljajo (naj bi v pri­ho­dnje veljale) posebne določbe. Zato tudi v ZPIZ-u imaš določbe o ren­tah iz PDPZ. Resda je v tre­nu­tnem pre­dlogu mnogo pre­malo te vse­bine, pa ven­darle. Te rente imajo svoje spe­ci­fike: so doži­vljenj­ske (in nika­kor dru­gače ne more biti), kri­jejo torej tve­ga­nje dol­go­ži­vo­sti in so s tem del sis­tema soci­alne var­no­sti v Sloveniji. Teh rent ne more (in ne bo mogel izpla­če­vat) kdor­koli. Zanjo veljajo (bodo veljala) posebna pra­vila. Eno izmed teh je pred­vi­deno ena­če­nje med obema spo­loma, za kar, če se ne motim, sva se že oba stri­njala, da to ni ravno zna­čil­nost tipič­nih zava­ro­val­nih rent.
    Se pa v prin­cipu stri­njam. Cilj bi seveda moral biti ustvar­jati več, kot zgolj ban­čno obre­stno mero. Vendar to niso meje, ki jih dik­ti­rajo vza­je­mni skladi. Zato tudi argu­ment o dol­go­ročni realni dono­sno­sti del­nic ana­lo­gno ni spre­je­mljiv. Če to velja, se pa moramo sedaj samo še dogo­vo­rit, koli­kšna pa so naša pri­ča­ko­va­nja o donosu na eni strani in zah­teve po var­no­sti, sto­ri­tvi itd. na drugi strani.
    Ali nam ZPIZ-2 pri­naša te možno­sti? Nisem si pov­sem na jasnem. V prin­cipu da, ven­dar so oči­tno možni do sedaj nepo­znani odkloni. Bojim se, da na to večina var­če­val­cev ni pri­pra­vljena. Čas bo poka­zal.
    Ali bi v pre­te­klo­sti lahko ustva­rili več? V Moji naložbi smo v pov­pre­čju (vključno z letom 2008) dose­gli dobrih 6 odstot­kov letno (to je seveda na čisto vpla­čano pre­mijo). V danih pogo­jih (vključno z zajam­če­nim dono­som v breme kapi­tala) je odgo­vor: ne, z rela­tiv­nim odsto­pa­njem. Ali bi lahko manj? Če ne bi bilo insti­tuta zajam­čene dono­sno­sti, bi deleži del­nic bili bistveno višji. Serija 2001–2010 daje odgo­vor: da, abso­lu­tno bi lahko bili bistveno nižji. In zato sam trdim, da insti­tut zajam­čene dono­sno­sti v prin­cipu ni slab. Je pa dej­stvo, da zago­ta­vlja­nje zajam­čene dono­sno­sti na meseč­nem nivoju pri dol­go­roč­nem var­če­va­nju v vre­dno­stnih papir­jih deluje pre­cej shi­zo­freno. O čemer se bova ver­je­tno strinjala.

  8. sandi
    Objavljen na 25. september 2010 ob 19:37 | stalna povezava

    Samo še o ren­tah (za ostale bralce): doži­vljenj­ske obsta­jajo tudi izven PDPZ, v ponudbi so pri več zava­ro­val­ni­cah in seveda so odvi­sne od spola. Da ne bi kdo napačno razu­mel, da se pogon PDPZ rabi zaradi rent. Seveda pa ni nič narobe, če je ponu­dni­kov rent čim več.

  9. Uroš Ornik
    Objavljen na 27. september 2010 ob 10:41 | stalna povezava

    Posredujem vam še pri­mer­javo z želje­nim skla­dom. Izračun, ki sem ga že imel, je bil za Infond Delniški. Gremo naj­prej po željah (Infond Uravnoteženi).
    Kako smo raču­nali? Najprej izra­čun za Infond Uravnoteženi. Zadevo sem si malo poe­no­sta­vil, in upo­ra­bil kar izra­čun DZU-ja (na nji­hovi sple­tni strani), para­me­tri so pa nasle­dnji:
    mesečno vpla­čilo 100 d.e.
    prvo pla­čilo 01.04.2001
    zadnje pla­čilo 01.08.2010
    izpla­čilo 31.08.2010
    Vstopni stro­ški so 3%
    Skupaj vpla­čil 11.300 d.e.
    Stanje vre­dno­sti naložbe (izpla­čilo 31.8.2010): 12.771,38 d.e.
    Opomba 1: 3% VS je pred­po­sta­vljen vho­dni poda­tek. Zanemarja more­bi­tne var­če­valne načrte.
    Opomba 2: dopu­ščam možnost napake v inter­pre­ta­ciji gor­njega izračuna.

    PDPZ pri Moji naložbi. Obdobje je enako kot zgo­raj. Upoštevani so vsi dejan­ski stro­ški in vsi dejan­ski pri­pi­sani donosi. Dejanski stro­ški pomeni, da so upo­šte­vani točno takšni stro­ški, kot so bili v posa­me­znem obdo­bju obra­ču­nani (recimo VS v aprilu 2001 8%, v avgu­stu 2010 1,9%). Enako velja za donose. Ali poe­no­sta­vljeno, če obstaja tak iden­ti­čen pri­mer, potem je to nje­govo sta­nje na oseb­nem računu.
    Izračun vrne:
    Skupaj vpla­čano 11.300 d.e.
    Stanje na dan 31.8.2010 13.564,96 d.e.
    Razlika je v prid PDPZ, in sicer nekaj manj kot 800 d.e. ali 8 meseč­nih vpla­čil.
    Obstaja pa še en pomem­ben ele­ment pri PDPZ. In to je raz­lika med zajam­če­nimi in celo­tnimi sred­stvi. Razlika je v t.i. rezer­va­ci­jah. Teh 13.564,96 d.e. je sta­nje na posa­me­zni­ko­vem oseb­nem računu (pomeni, da je to pred­met izpla­čila, če bi se izpla­čilo zgo­dilo 31.8.2010). Vendar en del pred­sta­vljajo rezer­va­cije, ki pome­nijo, da se lahko sta­nje na OR zniža v pri­meru, da ni dose­žen zajam­čen donos (iz tega razloga so bili tudi donosi v 2008 nega­tivni, sta­nja so se mar­si­komu — ne vsem! zni­žala). No, ta kon­kre­tni pri­mer bi imel sta­nje zajam­če­nih sred­stev 12.973,27 d.e. To pa je sta­nje, pod kate­rega se v NOBENEM pri­meru sta­nje ne more zni­žat. To vam pove tudi maksi­malno nalož­beno tve­ga­nje nad zajam­če­nim dono­som. Te rezer­va­cije so seveda ome­jene, in lahko zna­šajo naj­več 10% sta­nja na posa­me­zni­ko­vem oseb­nem računu. Kot lahko sami izra­ču­nate, rezer­va­cije tega posa­me­znika zna­šajo dobre 4% oseb­nega računa, kar nam daje nasle­dnja odgo­vora:
    A) 4% pri­hran­kov je v danem tre­nutku maksi­malna možna izguba zava­ro­vanca v PDPZ.
    B) Rezervacije se ustvar­jajo skozi čas in samo takrat, ko dose­ženi donosi pre­se­gajo zajam­čene po pokoj­nin­skem načrtu.

  10. sandi
    Objavljen na 27. september 2010 ob 12:32 | stalna povezava

    Hvala za trud in poja­snila. Še tole o rezer­va­ci­jah, da raz­ja­snimo: v spo­minu imam, da vza­je­mni pokoj­nin­ski skladi ne morejo obli­ko­vati rezer­va­cij na isti način, kot pokoj­nin­ske družbe in zava­ro­val­nice. To še drži?

  11. Uroš Ornik
    Objavljen na 28. september 2010 ob 09:20 | stalna povezava

    Potrebno je ločit med posa­me­znimi pojmi rezer­va­cij. V tem pri­meru rezer­va­cije pred­sta­vljajo del oseb­nega računa zava­ro­vanca, ki je raz­lika med celo­tno vre­dno­stjo in zajam­čeno vre­dno­stjo oseb­nega računa.

    322. člen ZPIZ-1 govori o dolo­či­tvi čiste vre­dno­sti vza­je­mnega pokoj­nin­skega sklada, in ločuje med poj­moma dejan­ska čista vre­dnost in zajam­čena vre­dnost. V koli­kor je ta raz­lika pozi­tivna, potem pred­sta­vlja to možno zni­ža­nje sred­stev zava­ro­van­cev in je stvar enaka kot v pri­meru pokoj­nin­skih družb in zavarovalnic.

    Konkretnega pred­pisa, ki bi to pre­po­ve­do­val ali zapo­ve­do­val kako dru­gače, tre­nu­tno ne poznam, potrebno pa je pogle­dati tudi posa­me­zne pokoj­nin­ske načrte. Možno je, da s v tem pri­meru tudi motim in bo pravi naslov za to poja­snilo kje drugje.

    Ne gre pa rezer­va­cij, o kate­rih je govora, mešati z rezer­va­ci­jami, ki jih mora v breme lastnega kapi­tala (ali pa kot vpla­čilo lasn­tnih denar­nih sred­stev upra­vljavca — odvi­sno od pokoj­nin­skih načr­tov — to je bil dokaj svež spor, ki ga imaš ver­je­tno v mislih) obli­ko­vati izva­ja­lec, ko je raz­lika med zajam­čeno vre­dno­stjo in dejan­sko vre­dno­stjo negativna.

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x