Nič več dviga denarja pred upokojitvijo

Predlog novega pokoj­nin­skega zakona ZPIZ-2 bo one­mo­go­čil dvig pri­var­če­va­nega denarja pri kolek­tiv­nih pokoj­nin­skih načr­tih z indi­vi­du­al­nega računa var­če­valca, pre­den le-ta izpolni pogoje za upo­ko­ji­tev. Po novem bodo torej ta pokoj­nin­ska sred­stva popol­noma neli­kvi­dna. S tem so pre­dla­ga­te­lji zakona na Ministrstvu za delo ustre­gli zah­te­vam izva­jal­cev dru­gega pokoj­nin­skega ste­bra, ki že dve leti inten­zivno lobi­rajo za to spre­membo (glej: Ne pustite jim do nji­ho­vega denarja!).

Privlačnost vsake oblike naložbe je odvi­sne od raz­me­rij med njeno poten­ci­alno dono­sno­stjo, var­no­stjo in likvi­dno­stjo. S tem, ko so pri­pra­vljavci zakona poslab­šali likvi­dnost kolek­tivne oblike II. ste­bra (v kateri na račune var­če­val­cev vpla­čuje delo­da­ja­lec), so pri­vlač­nost tega dela zmanj­šali (doslej je bilo namreč sred­stva možno dvi­gniti po 10 letih od vklju­či­tve v pro­sto­voljno doda­tno pokoj­nin­sko zavarovanje).

Ali so na drugi strani kaj nare­dili za pove­ča­nje pri­vlač­no­sti? Bore malo. O davč­nih olaj­ša­vah v pre­dlogu ZPIZ-2 ne piše nič, ravno tako so obsto­ječi ponu­dniki  uspe­šno pre­pre­čili doda­tno kon­ku­renco na trgu, saj je bilo v mar­če­vski vari­anti pre­dloga dovo­ljeno, da te sto­ri­tve opra­vljajo tudi družbe za upra­vlja­nje, v avgu­sto­vski vari­anti zakona pa so družbe za upra­vlja­nje izločene.

Skorajda edini korak naprej od seda­njega zakona je opu­sti­tev ene same nalož­bene poli­tike z zajam­čeno dono­sno­stjo, pa še tu so uki­nili kakr­šen­koli mane­vr­ski pro­stor za var­če­valca.  To je pre­malo, da bi II. pokoj­nin­ski ste­ber bolje zaži­vel in pred­sta­vlja bistveno poslab­ša­nje od prvega pre­dloga, ki je vse­eno na tem podro­čju izgle­dal bolj obe­tavno.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji pokojnina z značko , .

5 Komentarji

  1. Uroš Ornik
    Objavljen na 6. september 2010 ob 12:17 | stalna povezava

    Morda ni odveč pou­da­riti, da spre­memba glede dviga kolek­tiv­nih sred­stev ne bo veljala za nazaj. Sredstva vpla­čana do 31.12.2010 bo možno dvi­gnit po pre­teku 10 let od datuma začetka zava­ro­va­nja tudi v pri­ho­dnje. Omejitev bo veljala za vsa sred­stva, vpla­čana po 1.1.2011.

    Omejitev velja samo za sred­stva, ki jih vpla­ču­jejo delo­da­jalci. Kar vpla­čuje posa­me­znik sam, lahko kadar­koli dvi­gne, kot je veljalo tudi doslej.

    Namen PDPZ je doda­tna pokoj­nin­ska renta ob upokojitvi.

    Ko se piše: »pokoj­nin­ske družbe so pre­pre­čile«, »ustre­gli so jim« itd, tudi v vseh osta­lih medi­jih, bi sam pou­da­ril nasle­dnje:
    1. ob očit­kih zoper kakr­šno­koli idejo ali pre­dlog (in velja gene­ralno), je higi­e­nično, da si vsak, posameznik/skupina/oragnizacija itd. raz­ja­sni, koliko je sam pri­spe­val k obli­ko­va­nju boljše reši­tve. V tem pri­meru, koliko je stro­kovno ute­me­ljeno sode­lo­val v tej dolgi javni raz­pravi. Ker sam zadevo spre­mljam od blizu, je bilo tega bistveno manj, kot bi člo­vek pri­ča­ko­val glede na to, da govo­rimo o sis­temu, v kate­rega naj bi bilo danes vklju­čena polo­vica pre­bi­val­stva, cilj pa naj bi bil, da bi bili vklju­čeni vsi. Seveda takoj trčimo na drugo vpra­ša­nje, kako je ta javna raz­prava (reforma) pote­kala ozi­roma še poteka…
    2. glede »izklju­či­tve« DZU-jev. Če izpo­sta­vim samo eno pomembno. Tako na Ministrstvu, kot na AZN se zave­dajo pro­blema kapi­tal­ske ustre­zno­sti. DZU-ji namreč ne morejo in tudi ne bi mogli izpla­če­vati doda­tnih pokoj­nin­skih rent. PDPZ ni var­če­valni, mar­več je zava­ro­valni pro­dukt. In namen PDPZ je doda­tna pokoj­nin­ska renta. Ob koncu var­če­va­nja (upo­ko­ji­tev) je potrebno potem v pri­meru var­če­va­nja pod okri­ljem DZU rento »kupiti« pri eni izmed zava­ro­val­nic. Takoj hkrati mora »izbrana« zava­ro­val­nica na pre­ne­šena sred­stva (ne na rento!) zago­ta­vljati 4% kapi­tal­sko ustre­znost. V koli­kor PDPZ poteka pri izva­ja­jal­cih, za velja enaka zah­teva po KUS že od samega začetka, z zago­ta­vlja­njem le-te ni težav (build-up).
    3. Z uvedbo raz­lič­nih nalož­be­nih poli­tik bodo po mojem mne­nju DZU-ji par­ti­ci­pi­rali v naj­boljši meri. Izvajalci bodo naj­ver­je­tneje v svoje načrte vklju­čili obsto­ječe ali kake novo obli­ko­vane sklade pri DZU-jih. Kar pomeni, da bodo v končni fazi DZU-ji delali to, kar pač poč­nejo — upra­vljajo denar.
    4. Ker pa je nov pre­dlog zakona zelo zah­tevno zapi­san, pa ni nujno, da bo točko 3 s strani DZU zaže­ljeno rea­li­zi­rat (torej, zna bit, da DZU-ji tega ne bo do želeli počet). Zopet smo namreč pri ome­ji­tvi stro­škov (in zakaj je zadeva bistveno bolj kom­ple­ksna, kot izgleda na prvi pogled). Zavarovanec naj namreč ne bi smel na koncu pla­čati več kot 0,5% vsto­pne pro­vi­zije in 1,5% upra­vlja­vske pro­vi­zije. Če pustimo vsto­pne ob strani, bi lahko obve­ljalo, da bi DZU lahko obra­ču­na­val naj­več 1,5% upra­vlja­vske, izva­ja­lec pa 0%. Ker sedaj govo­rimo o del­ni­ških nalož­bah brez zajam­če­nega donosa je potrebno it pogle­dat, koliko pa so upra­vlja­vsek pri del­ni­ških ali meša­nih skla­dih. In so višje (okoli 2% ali malo manj). Ta raz­laga je v celoti nedo­re­čena, lahko, da je pov­sem napačna.

    Kot rečeno: sam osebno bi si želel, da bi se lju­dje več vklju­če­vali v raz­pravo o PDPZ. Zato da ga po dese­tih letih nare­dimo bolj­šega. Sistem kot ga imamo in kot ga bomo imeli, je (bo) odraz inte­resa ozi­roma ener­gije, ki jo bomo vanj vložili.

  2. sandi
    Objavljen na 6. september 2010 ob 15:13 | stalna povezava

    Kar se tiče »pokoj­nin­ske družbe so pre­pre­čile«, osta­jam pri svo­jem. V zadnjih dveh letih je bilo nebroj pia­ro­vskih član­kov v časo­pisju, kjer so ravno pokoj­nin­ske družbe (in ne zava­ro­val­nice Triglav, A-S in Generali in ne banke Probanka, B.Koper) jadi­ko­vale in pred­sta­vljale svoje želje za dru­gačno ure­di­tev (kar je, da ne bo pomote, legi­ti­mno početje).

    Glede »izlo­či­tve DZU« si lahko vsak pre­bere enega od zgo­raj ome­nje­nih član­kov (maj 2010), kjer jasno piše, da je orga­ni­zi­rana sku­pina pokoj­nin­skih družb »odločno proti vpe­ljavi novih ponu­dni­kov [DZUjev] na trg« in »proti pre­o­bli­ko­va­nju v vza­je­mne pokoj­nin­ske sklade«.

    Očitno je orga­ni­zi­rana sku­pina pok. družb (kot jo ime­nuje Dnevnikov avtor) med mar­cem in avgu­stom v obeh svo­jih zah­te­vah uspela.

  3. sandi
    Objavljen na 8. september 2010 ob 09:44 | stalna povezava

    @Uroš Ornik: Zakaj bi bila kapi­tal­ska ustre­znost tak pro­blem? Saj že danes PDPZ ponu­jajo tako banke kot KAD, ki seveda niso zava­ro­val­nice in ne morejo ponu­jati rent. Že danes (zadnjih 10 let) imajo vza­je­mne pokoj­nin­ske sklade, in ne ne rabijo nobe­nih poseb­nih pogo­jev kapi­tal­ske ustre­zno­sti. In že danes (npr. KAD za rente iz PPS) pač v imenu var­če­valca kupijo rento pri zava­ro­val­nici. Varčevalna faza PDPZ pač nima nič sku­pnega z obi­čaj­nim pome­nom zava­ro­va­nja (pre­vzem in upra­vlja­nje tveganja).

  4. Uroš Ornik
    Objavljen na 8. september 2010 ob 13:38 | stalna povezava

    Tu zdaj lahko raz­pi­ševa ela­bo­rat in gotovo vam znajo natanč­neje stvari poja­sniti na Agenciji za zava­ro­valni nad­zor in Ministrstvu za delo (tako kot vi, tudi sam osta­jam na sta­li­šču, da trem pokoj­nin­skim druž­bam: Skupni, A in Moji naložbi pri­pi­su­jete pre­ve­liko težo). Zato v krat­kem. Problem obsto­je­čega sis­tema je raz­dro­blje­nost, na del katere ste opo­zo­rili tudi sami (izva­jalci, raz­lične zah­teve, raz­lični nad­zor­niki itd. in en sam pro­dukt, kar je svo­je­vr­sten absurd).

    Kolikor je meni poznano so obsto­ječe zah­teve po kapi­tal­ski ustre­zno­sti DZU-jev posta­vljene rela­tivno nizko. In če kot zako­no­da­ja­lec in/ali nad­zor­nik ne želite odpi­rati hkrati z ZPIZ še ZISDU-ja, potem pri­dete do neke naj­boljše možne reši­tve v danem trenutku.

    Kapitalska ustre­znost je vezana tudi na var­če­valno fazo (vse­bin­sko imate prav, teh­nično pa ne). Če se čisto prak­tično in pla­stično izra­zim (poe­no­sta­vljam!): tako lahko KUS ozi­roma funk­cija jam­stva odgira svojo vlogo. Ker jo lahko izva­jalci izgra­ju­jejo sproti (pa naj bo to 4%, 8% koli­kor koli). Če prav razu­mem, potem bi po vaše lahko rekli, da v času var­če­va­nja pre­ti­ra­nega jam­stva v obliki KUS niti ni potrebno zago­ta­vljat (in pred­po­sta­vimo, da ga pač ne bi). Ampak temu se v nobe­nem pri­meru ne bi mogli izo­gnit v času črpa­nja rente. Rente so pro­dukt, ki jih ne banke, ne DZU in tudi ne KAD ne morejo izva­jati (ne po obsto­je­čem in ne po novem zakonu, če sploh bo spre­jet). V sis­temu je vklju­če­nih polo­vica delov­nega pre­bi­val­stva (cilj je, da bi bili vsi, da bi var­če­vali več, da bi vsi pre­je­mali doda­tno rento kot nado­me­stilo niž­jim pokoj­ni­nam iz obve­znega zava­ro­va­nja itd.). Namenoma vza­mem tak pri­mer: pri 100 EUR mesečne pre­mije, 40 letih in 3% donosu (zane­ma­rimo stro­ške), pri­var­če­vana vsota znaša 92.600 EUR. Če gre ta oseba iz DZU (ali KAD) »kupit« rento k zava­ro­val­nici, mora le-ta v tistem tre­nutku zago­to­vit sko­raj 4.000 EUR (4%) doda­tnega lastnega kapi­tala. Če je takih pri­me­rov 1.000, je to 4 mio EUR. Te šte­vilke niso hec (kar vem, da vi veste).
    Mimogrede, KAD je s svo­jimi pokoj­nin­skimi skladu v pro­cesu pre­o­bli­ko­va­nja v ZAVAROVALNICO (kar ni enako pokoj­nin­ski družbi). V tem pre­dlogu bi iz obsto­je­čega KAD-ovega pre­mo­že­nja za novo zava­ro­val­nico »izdvo­jili« 152 mio EUR za zago­to­vi­tev ustre­znega kapi­tala (sred­stev). Zakaj?
    Še enkrat moram zapi­sat svoje mne­nje:
    1.DZU-ji so z novim pre­dlo­gom vklju­čeni v PDPZ
    2.DZU-ji so že doslej imeli možnost upra­vlja­nja sred­stev, ven­dar žal, vsaj v Moji naložbi, nismo našli junaka, ki bi za upra­vlja­nje sred­stev bil pri­pra­vljen hkrati zago­ta­vljati tudi zajam­čen donos (v breme lastnega kapi­tala)
    3.DZU-ji se pa ne po obsto­je­čem, mar­če­vskem, avgu­sto­vskem in ne kasnej­šem pre­dlogu s PDPZ ne bi mogli ukvar­jati pro­sto po »dajmo zdaj usta­no­vit en sklad«, ampak po ZPIZ. In sam menim, da se tega ne zave­dajo. Posledično sem pre­pri­čan, da se tega tudi ne bi lote­vali.
    4. Vsi temeljni pogoji so dolo­čeni z ZPIZ (razen tam, kjer izrecno napo­tuje na ZISDU ali ZZavar — kar je zopet svo­je­vr­stna zmeda). Na eno izmed teh ste sami opo­zo­rili: stro­ški. Vstopni stro­ški so 0,5%, upra­vlja­vska 1,5 % (po tem novem pre­dlogu). Preverite ponudbo DZU-jev (in to pri­mer­jajte za del­ni­ške in mešane sklade — ker obve­zni­ških ne bi ponu­jali, baje del­nice na dolgi rok 117 let nosijo 7 % realno…)
    5. V PDPZ se var­čuje obročno, pov­prečna vpla­čana pre­mija znaša 40–50 EUR (odvi­sno od izva­jalca do izva­jalca; pre­mije posa­me­zni­kov so neko­liko višje). Vključenih je 500 tisoč ljudi (sam mislim, da pre­cej manj, pa pustiva to za kdaj dru­gič:)). Samo 2–3 % ljudi je vklju­če­nih indi­vi­du­alno, vsem osta­lim pre­mijo pla­čuje delo­da­ja­lec. Kolektivnega zava­ro­va­nja brez garan­ti­ra­nega donosa ne morete izva­jati (velja po novem pre­dlogu, do zdaj pa velja ta ome­ji­tev gene­ralno). Zakaj DZU-ji obra­ču­na­vajo 2–3% vsto­pne stro­ške in okoli 2% upra­vlja­vske pro­vi­zije? Zakaj so v zadnjem obdo­bju bili pri­meri, ko so se upra­vlja­vske pro­vi­zije pri DZU-jih povi­šale? Kar mimo­grede pri PDPZ brez izrec­nega soglasja vsa­kega zava­ro­vanca NI MOGOČE.
    Sem mislil, da bom kratek:=(

    Zadeva ni eno­stavna. In je zelo v redu, če se o tem pogo­var­jamo. Pritegnite k vašim vpra­ša­njem tiste, ki to pri­pra­vljajo (MDDS). Jaz vseh oza­dij ne poznam, ta, o kateri ste me izvorno pov­pra­šali je zgolj ena meni poznana, lahko pa da ni med najpomembnejšimi.

  5. Uroš Ornik
    Objavljen na 14. september 2010 ob 14:21 | stalna povezava

    Moram se dopolnit/popravit. Po zadnjem pre­dlogu ZPIZ-2 bo tudi KAD lahko izpla­če­val rente.

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x