Predlog novega pokojninskega zakona ZPIZ-2 bo onemogočil dvig privarčevanega denarja pri kolektivnih pokojninskih načrtih z individualnega računa varčevalca, preden le-ta izpolni pogoje za upokojitev. Po novem bodo torej ta pokojninska sredstva popolnoma nelikvidna. S tem so predlagatelji zakona na Ministrstvu za delo ustregli zahtevam izvajalcev drugega pokojninskega stebra, ki že dve leti intenzivno lobirajo za to spremembo (glej: Ne pustite jim do njihovega denarja!).
Privlačnost vsake oblike naložbe je odvisne od razmerij med njeno potencialno donosnostjo, varnostjo in likvidnostjo. S tem, ko so pripravljavci zakona poslabšali likvidnost kolektivne oblike II. stebra (v kateri na račune varčevalcev vplačuje delodajalec), so privlačnost tega dela zmanjšali (doslej je bilo namreč sredstva možno dvigniti po 10 letih od vključitve v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje).
Ali so na drugi strani kaj naredili za povečanje privlačnosti? Bore malo. O davčnih olajšavah v predlogu ZPIZ-2 ne piše nič, ravno tako so obstoječi ponudniki uspešno preprečili dodatno konkurenco na trgu, saj je bilo v marčevski varianti predloga dovoljeno, da te storitve opravljajo tudi družbe za upravljanje, v avgustovski varianti zakona pa so družbe za upravljanje izločene.
Skorajda edini korak naprej od sedanjega zakona je opustitev ene same naložbene politike z zajamčeno donosnostjo, pa še tu so ukinili kakršenkoli manevrski prostor za varčevalca. To je premalo, da bi II. pokojninski steber bolje zaživel in predstavlja bistveno poslabšanje od prvega predloga, ki je vseeno na tem področju izgledal bolj obetavno.
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
5 Komentarji
Morda ni odveč poudariti, da sprememba glede dviga kolektivnih sredstev ne bo veljala za nazaj. Sredstva vplačana do 31.12.2010 bo možno dvignit po preteku 10 let od datuma začetka zavarovanja tudi v prihodnje. Omejitev bo veljala za vsa sredstva, vplačana po 1.1.2011.
Omejitev velja samo za sredstva, ki jih vplačujejo delodajalci. Kar vplačuje posameznik sam, lahko kadarkoli dvigne, kot je veljalo tudi doslej.
Namen PDPZ je dodatna pokojninska renta ob upokojitvi.
Ko se piše: »pokojninske družbe so preprečile«, »ustregli so jim« itd, tudi v vseh ostalih medijih, bi sam poudaril naslednje:
1. ob očitkih zoper kakršnokoli idejo ali predlog (in velja generalno), je higienično, da si vsak, posameznik/skupina/oragnizacija itd. razjasni, koliko je sam prispeval k oblikovanju boljše rešitve. V tem primeru, koliko je strokovno utemeljeno sodeloval v tej dolgi javni razpravi. Ker sam zadevo spremljam od blizu, je bilo tega bistveno manj, kot bi človek pričakoval glede na to, da govorimo o sistemu, v katerega naj bi bilo danes vključena polovica prebivalstva, cilj pa naj bi bil, da bi bili vključeni vsi. Seveda takoj trčimo na drugo vprašanje, kako je ta javna razprava (reforma) potekala oziroma še poteka…
2. glede »izključitve« DZU-jev. Če izpostavim samo eno pomembno. Tako na Ministrstvu, kot na AZN se zavedajo problema kapitalske ustreznosti. DZU-ji namreč ne morejo in tudi ne bi mogli izplačevati dodatnih pokojninskih rent. PDPZ ni varčevalni, marveč je zavarovalni produkt. In namen PDPZ je dodatna pokojninska renta. Ob koncu varčevanja (upokojitev) je potrebno potem v primeru varčevanja pod okriljem DZU rento »kupiti« pri eni izmed zavarovalnic. Takoj hkrati mora »izbrana« zavarovalnica na prenešena sredstva (ne na rento!) zagotavljati 4% kapitalsko ustreznost. V kolikor PDPZ poteka pri izvajajalcih, za velja enaka zahteva po KUS že od samega začetka, z zagotavljanjem le-te ni težav (build-up).
3. Z uvedbo različnih naložbenih politik bodo po mojem mnenju DZU-ji participirali v najboljši meri. Izvajalci bodo najverjetneje v svoje načrte vključili obstoječe ali kake novo oblikovane sklade pri DZU-jih. Kar pomeni, da bodo v končni fazi DZU-ji delali to, kar pač počnejo — upravljajo denar.
4. Ker pa je nov predlog zakona zelo zahtevno zapisan, pa ni nujno, da bo točko 3 s strani DZU zaželjeno realizirat (torej, zna bit, da DZU-ji tega ne bo do želeli počet). Zopet smo namreč pri omejitvi stroškov (in zakaj je zadeva bistveno bolj kompleksna, kot izgleda na prvi pogled). Zavarovanec naj namreč ne bi smel na koncu plačati več kot 0,5% vstopne provizije in 1,5% upravljavske provizije. Če pustimo vstopne ob strani, bi lahko obveljalo, da bi DZU lahko obračunaval največ 1,5% upravljavske, izvajalec pa 0%. Ker sedaj govorimo o delniških naložbah brez zajamčenega donosa je potrebno it pogledat, koliko pa so upravljavsek pri delniških ali mešanih skladih. In so višje (okoli 2% ali malo manj). Ta razlaga je v celoti nedorečena, lahko, da je povsem napačna.
Kot rečeno: sam osebno bi si želel, da bi se ljudje več vključevali v razpravo o PDPZ. Zato da ga po desetih letih naredimo boljšega. Sistem kot ga imamo in kot ga bomo imeli, je (bo) odraz interesa oziroma energije, ki jo bomo vanj vložili.
Kar se tiče »pokojninske družbe so preprečile«, ostajam pri svojem. V zadnjih dveh letih je bilo nebroj piarovskih člankov v časopisju, kjer so ravno pokojninske družbe (in ne zavarovalnice Triglav, A-S in Generali in ne banke Probanka, B.Koper) jadikovale in predstavljale svoje želje za drugačno ureditev (kar je, da ne bo pomote, legitimno početje).
Glede »izločitve DZU« si lahko vsak prebere enega od zgoraj omenjenih člankov (maj 2010), kjer jasno piše, da je organizirana skupina pokojninskih družb »odločno proti vpeljavi novih ponudnikov [DZUjev] na trg« in »proti preoblikovanju v vzajemne pokojninske sklade«.
Očitno je organizirana skupina pok. družb (kot jo imenuje Dnevnikov avtor) med marcem in avgustom v obeh svojih zahtevah uspela.
@Uroš Ornik: Zakaj bi bila kapitalska ustreznost tak problem? Saj že danes PDPZ ponujajo tako banke kot KAD, ki seveda niso zavarovalnice in ne morejo ponujati rent. Že danes (zadnjih 10 let) imajo vzajemne pokojninske sklade, in ne ne rabijo nobenih posebnih pogojev kapitalske ustreznosti. In že danes (npr. KAD za rente iz PPS) pač v imenu varčevalca kupijo rento pri zavarovalnici. Varčevalna faza PDPZ pač nima nič skupnega z običajnim pomenom zavarovanja (prevzem in upravljanje tveganja).
Tu zdaj lahko razpiševa elaborat in gotovo vam znajo natančneje stvari pojasniti na Agenciji za zavarovalni nadzor in Ministrstvu za delo (tako kot vi, tudi sam ostajam na stališču, da trem pokojninskim družbam: Skupni, A in Moji naložbi pripisujete preveliko težo). Zato v kratkem. Problem obstoječega sistema je razdrobljenost, na del katere ste opozorili tudi sami (izvajalci, različne zahteve, različni nadzorniki itd. in en sam produkt, kar je svojevrsten absurd).
Kolikor je meni poznano so obstoječe zahteve po kapitalski ustreznosti DZU-jev postavljene relativno nizko. In če kot zakonodajalec in/ali nadzornik ne želite odpirati hkrati z ZPIZ še ZISDU-ja, potem pridete do neke najboljše možne rešitve v danem trenutku.
Kapitalska ustreznost je vezana tudi na varčevalno fazo (vsebinsko imate prav, tehnično pa ne). Če se čisto praktično in plastično izrazim (poenostavljam!): tako lahko KUS oziroma funkcija jamstva odgira svojo vlogo. Ker jo lahko izvajalci izgrajujejo sproti (pa naj bo to 4%, 8% kolikor koli). Če prav razumem, potem bi po vaše lahko rekli, da v času varčevanja pretiranega jamstva v obliki KUS niti ni potrebno zagotavljat (in predpostavimo, da ga pač ne bi). Ampak temu se v nobenem primeru ne bi mogli izognit v času črpanja rente. Rente so produkt, ki jih ne banke, ne DZU in tudi ne KAD ne morejo izvajati (ne po obstoječem in ne po novem zakonu, če sploh bo sprejet). V sistemu je vključenih polovica delovnega prebivalstva (cilj je, da bi bili vsi, da bi varčevali več, da bi vsi prejemali dodatno rento kot nadomestilo nižjim pokojninam iz obveznega zavarovanja itd.). Namenoma vzamem tak primer: pri 100 EUR mesečne premije, 40 letih in 3% donosu (zanemarimo stroške), privarčevana vsota znaša 92.600 EUR. Če gre ta oseba iz DZU (ali KAD) »kupit« rento k zavarovalnici, mora le-ta v tistem trenutku zagotovit skoraj 4.000 EUR (4%) dodatnega lastnega kapitala. Če je takih primerov 1.000, je to 4 mio EUR. Te številke niso hec (kar vem, da vi veste).
Mimogrede, KAD je s svojimi pokojninskimi skladu v procesu preoblikovanja v ZAVAROVALNICO (kar ni enako pokojninski družbi). V tem predlogu bi iz obstoječega KAD-ovega premoženja za novo zavarovalnico »izdvojili« 152 mio EUR za zagotovitev ustreznega kapitala (sredstev). Zakaj?
Še enkrat moram zapisat svoje mnenje:
1.DZU-ji so z novim predlogom vključeni v PDPZ
2.DZU-ji so že doslej imeli možnost upravljanja sredstev, vendar žal, vsaj v Moji naložbi, nismo našli junaka, ki bi za upravljanje sredstev bil pripravljen hkrati zagotavljati tudi zajamčen donos (v breme lastnega kapitala)
3.DZU-ji se pa ne po obstoječem, marčevskem, avgustovskem in ne kasnejšem predlogu s PDPZ ne bi mogli ukvarjati prosto po »dajmo zdaj ustanovit en sklad«, ampak po ZPIZ. In sam menim, da se tega ne zavedajo. Posledično sem prepričan, da se tega tudi ne bi lotevali.
4. Vsi temeljni pogoji so določeni z ZPIZ (razen tam, kjer izrecno napotuje na ZISDU ali ZZavar — kar je zopet svojevrstna zmeda). Na eno izmed teh ste sami opozorili: stroški. Vstopni stroški so 0,5%, upravljavska 1,5 % (po tem novem predlogu). Preverite ponudbo DZU-jev (in to primerjajte za delniške in mešane sklade — ker obvezniških ne bi ponujali, baje delnice na dolgi rok 117 let nosijo 7 % realno…)
5. V PDPZ se varčuje obročno, povprečna vplačana premija znaša 40–50 EUR (odvisno od izvajalca do izvajalca; premije posameznikov so nekoliko višje). Vključenih je 500 tisoč ljudi (sam mislim, da precej manj, pa pustiva to za kdaj drugič:)). Samo 2–3 % ljudi je vključenih individualno, vsem ostalim premijo plačuje delodajalec. Kolektivnega zavarovanja brez garantiranega donosa ne morete izvajati (velja po novem predlogu, do zdaj pa velja ta omejitev generalno). Zakaj DZU-ji obračunavajo 2–3% vstopne stroške in okoli 2% upravljavske provizije? Zakaj so v zadnjem obdobju bili primeri, ko so se upravljavske provizije pri DZU-jih povišale? Kar mimogrede pri PDPZ brez izrecnega soglasja vsakega zavarovanca NI MOGOČE.
Sem mislil, da bom kratek:=(
Zadeva ni enostavna. In je zelo v redu, če se o tem pogovarjamo. Pritegnite k vašim vprašanjem tiste, ki to pripravljajo (MDDS). Jaz vseh ozadij ne poznam, ta, o kateri ste me izvorno povprašali je zgolj ena meni poznana, lahko pa da ni med najpomembnejšimi.
Moram se dopolnit/popravit. Po zadnjem predlogu ZPIZ-2 bo tudi KAD lahko izplačeval rente.