45 obrazov tveganja

Slovenska var­če­valna koša­rica ALTA SVK GARANT, o kateri smo govo­rili prej­šnjič, ima tudi splo­šne pogoje poslo­va­nja, ki  se jim reče ura­dni pro­spekt. To je dolg in zaple­ten doku­ment, ki kupce obve­šča o lastno­stih tega finanč­nega pro­dukta. Med dru­gim vse­buje tudi poglavje o tve­ga­no­sti naložbe. Če imate višek denarja in raz­mi­šljate tudi o tej koša­rici, potem spo­dnjega nika­kor NE SMETE pre­brati.Kajti, če boste pre­brali, da na vašo naložbo preži (dobe­se­dno) 45 raz­lič­nih rizi­kov, se boste ustra­šili in v grozi oddiv­jali stran, čim dlje od te nesrečne koša­rice. Vsa ta tve­ga­nja so suho­parno pri­ka­zana v spo­dnjem izseku iz pro­spekta, ki se glasi takole (in je neko­liko oko­ren ura­dni pre­vod iz nem­škega originala):

1.2 Povzetek o dejav­ni­kih tveganja

Zainteresirani vla­ga­te­lji bi morali skrbno pre­teh­tati vsa nalož­bena tve­ga­nja za kon­kre­tni Vrednostni papir, pre­den se odlo­čijo o vla­ga­nju. Pojav kate­re­ga­koli dogodka ali oko­li­ščin, ki so nave­dene v dejav­ni­kih tve­ga­nja, lahko oslabi zmo­žnost Izdajatelja za izpol­ni­tev svo­jih obvez do vla­ga­te­ljev v Vrednostne papirje in/ali lahko ško­dljivo vpliva na tržno vre­dnost ali trgo­valno ceno Vrednostnih papir­jev ali vla­ga­te­lje­vih pra­vic iz le-teh, in posle­dično bi vla­ga­te­lji lahko izgu­bili del ali vse svoje naložbe. Zainteresirani vla­ga­te­lji naj zato pre­teh­tajo dve glavni kate­go­riji tveganj:

  1. tve­ga­nja, ki se nana­šajo na Izdajatelja, in
  2. tve­ga­nja, ki se nana­šajo na Vrednostne papirje.

Pred odlo­či­tvijo za naložbo v kate­ri­koli Vrednostni papir, izdan v okviru tega Programa, naj vla­ga­telj opravi svojo lastno teme­ljito ana­lizo (tudi svoje raču­no­vod­ske, pravne in davčne analize).

Dejavniki tve­ga­nja, ki se nana­šajo na izdajatelja

  • Izdajatelj je pod­vr­žen splo­šnim poslov­nimi tve­ga­nji pove­za­nimi z drža­vami, v kate­rih je akti­ven in z raz­lič­nimi ban­čnimi pro­dukti in sto­ri­tvami, ki jih ponuja. Še posebno je Izdajatelj pod­vr­žen tve­ga­nju, da se  poslovno oko­lje in poslovni izid raz­vije slabše, kot je pred­sta­vljeno v Prospektu.
  • Izdajatelj je pod­vr­žen kre­di­tnemu tve­ga­nju, kar pomeni tve­ga­nje delne izgube ali celo­tne izgube obre­sti in /ali pri­ča­ko­va­nih pla­čil odkupa s strani naspro­tne stranke (kre­di­tno tve­ga­nje). Vsebuje zla­sti tve­ga­nja nepla­čil, tve­ga­no­sti države in tve­ga­nje neiz­pol­ni­tve. Vsako poslab­ša­nje kre­di­tne spo­sob­no­sti naspro­tne stranke lahko pov­zroči pove­čano kre­di­tno tveganje.
  • Obstaja tve­ga­nje, da bo agen­cija za oceno boni­tete  /ratinga zača­sno uki­nila, slabše oce­nila (degra­di­rala) ali uma­knila oceno Izdajatelja in takšno deja­nje bi lahko imelo nega­ti­ven vpliv na tržno vre­dnost in trgo­valno ceno Vrednostnih papirjev.
  • Izdajatelj je pod­vr­žen tve­ga­njem izgube zaradi spre­memb cen na trgu (tržno tve­ga­nje). Tržno tve­ga­nje je tve­ga­nje pove­zano s spre­mem­bami obre­stnih mer in tujih valut, kot tudi cenov­nih nihanj del­nic in blaga.  Obstaja tve­ga­nje izgub zaradi neu­stre­zno­sti ali neu­speha inter­nih postop­kov, ljudi, in sis­te­mov, ali zaradi zuna­njih dogod­kov, bodisi namerno pov­zro­če­nih ali nasta­lih po nesreči ali zaradi narav­nih oko­li­ščin (nesreč). Vsaka škoda na ugledu Izdajatelja kot posle­dica enega od teh dogod­kov spada v to kate­go­rijo tve­ganj. Obstaja tudi tve­ga­nje, da tre­nu­tni  člani uprave ali ključni usluž­benci ne bodo več na voljo Izdajatelju v pri­ho­dno­sti (ope­ra­tivno tve­ga­nje).
  • Obstaja tve­ga­nje, da Izdajatelj ne bo uspel doseči pri­ča­ko­va­nih siner­gij ali dru­gih pri­ča­ko­va­nih pred­no­sti iz pri­ho­dnjih naku­pov in takšen  neu­speh lahko nega­tivno vpliva na Izdajateljeve rezul­tate poslovanja.
  • Izdajateljevo finan­ci­ra­nje teme­lji deloma na zaseb­nih pro­da­jah na med­na­ro­dnih in lokal­nih trgih, kot tudi izda­jah obve­znic name­nje­nih pre­bi­val­stvu. Obstaja tve­ga­nje, da Izdajatelj v pri­ho­dno­sti ne bo imel dostopa do ugo­dnih virov finan­ci­ra­nja na kapi­tal­skih trgih. To tve­ga­nje lahko nega­tivno vpliva na Izdajateljeve rezul­tate poslovanja.
  • Obstaja tve­ga­nje nepla­čila obve­zno­sti s strani veli­kih med­na­ro­dnih finanč­nih insti­tu­cij. Neplačila  veli­kih finanč­nih insti­tu­cij, kot na pri­mer kre­di­tnih insti­tu­cij in zava­ro­val­nic lahko nega­tivno vpli­vajo na finančne trge na splo­šno in še posebno imajo lahko bistven nega­ti­ven vpliv na Izdajatelja.
  • Obstaja sta­bil­no­stno tve­ga­nje tujih juri­sdik­cij, v kate­rih Izdajatelj posluje. To lahko vpliva na zmo­žnost Izdajateljevih komi­ten­tov ali naspro­tnih strank v pri­za­de­tih podro­čjih za popla­čilo nji­ho­vih obve­zno­sti do Izdajatelja. To tve­ga­nje lahko nega­tivno vpliva na Izdajateljevo poslovanje.
  • Obstaja tve­ga­nje v zvezi s krizo finanč­nih trgov. Posledica te krize je, da ima Izdajatelj lahko težave z refi­nan­ci­ra­njem ozi­roma lahko pri­dobi refi­nan­ci­ra­nje samo po viso­kih obre­stnih merah. Izdajatelj mora pri­ča­ko­vati pove­čano tve­ga­nje nezmo­žno­sti pla­čil kreditojemalcev.
  • Obstaja tve­ga­nje nega­tiv­nih spre­memb v eko­nom­sko in poli­tič­nem oko­lju in upada finanč­nih trgov. To lahko vodi do zna­tnega poslab­ša­nja Izdajateljevih poslov­nih in finanč­nih rezultatov.
  • Izdajatelj je pod­vr­žen pove­čani kon­ku­renci v avstrij­skem ban­čnem sek­torju ‚in na vseh trgih kjer posluje, takšen razvoj pa je pri­ča­ko­vati tudi v pri­ho­dnje. To lahko pomeni manjše dobičke in zato vodi do zmanj­ša­nja raz­po­lo­žlji­vega kapi­tala za naložbe Izdajatelja. Zakonodaja, pa tudi sodna in upravna pra­ksa na obmo­čjih, kjer Izdajatelj posluje, se lahko za Izdajatelja poslabša (regu­la­torno tve­ga­nje).
  • Obstaja tve­ga­nje pove­čane regu­la­cije in jav­no­prav­nega vpliva. Ni gotovo, kako bo bolj rigo­ro­zna klima na finančne insti­tu­cije vključno z VBAG.
  • Ker se zna­tna sred­stva, ope­ra­cije in stranke izda­ja­te­lja naha­jajo zunaj obmo­čja evra, je izda­ja­telj izpo­sta­vljeni valu­tnemu tve­ga­nju, ki ima lahko bistveno nega­tivne posle­dice na nje­govo poslo­va­nje, ope­ra­cije, finančne pogoje in izglede.
  • Izdajatelj ima zna­tno nepre­mič­nin­sko pre­mo­že­nje in je zato izpo­sta­vljen cenov­nim tve­ga­njem na podro­čju nepre­mič­nin. Padajoča fluk­tu­a­cija v tržnih cenah nje­go­vih nepre­mič­nin bo zmanj­šala doho­dek ali dobi­ček ali bilančno vsoto Izdajatelja.
  • Obstaja tve­ga­nje, da pri­tožba družbe VBAG proti davčni uredbi o pla­či­lih davka od dohodka prav­nih oseb za pre­te­kla leta za dve popol­noma kon­so­li­di­rani podru­žnici VBAG morda ne bo uspe­šna. To tve­ga­nje lahko nega­tivno vpliva na Izdajateljevo poslovanje.

Posebna tve­ga­nja, pove­zana z sre­dnjo in vzho­dno Evropo in jugo-vzhodno Evropo

  • Obstaja tve­ga­nje nega­tiv­nega razvoja poli­tič­nih in eko­nom­skih dogod­kov v drža­vah sre­dnje in vzho­dne Evrope in jugo-vzhodno Evrope, kar lahko bistveno nega­tivno vpliva na Izdajatelja.
  • Obstajajo tve­ga­nja, pove­zna z izi­dom tre­nu­tnega postopka ceni­tve Izdajatelja, kar ima lahko nega­ti­ven uči­nek na Izdajateljevo poslo­va­nje in profitabilnost.
  • Obstaja tve­ga­nje neši­ri­tve ali upo­ča­snjene širi­tve Evropske mone­tarne unije v sre­dnjo in vzho­dno Evropo in jugo-vzhodno Evropo, kar lahko nega­tivno učin­kuje na gospo­dar­stva sre­dnje in vzho­dne Evrope in jugo-vzhodno Evrope in poten­ci­alno tudi na zmo­žnost VBAG ustvar­jati dobi­ček v regiji.
  • Obstaja pove­čano tve­ga­nje kre­di­tnih izgub zaradi depre­ci­a­cij lokal­nih valut v drža­vah sre­dnje in vzho­dne Evrope in jugo-vzhodno Evrope, kar lahko vodi v pove­ča­nje deleža nepla­čil in posle­dično k zmanj­ša­nju dobička.
  • Izdajatelj ima v lasti ali raz­vija zna­tno koli­čino nepre­mič­nin v drža­vah sre­dnje in vzho­dne Evrope in jugo-vzhodno Evrope in je zato izpo­sta­vljen cenov­nim tve­ga­njem na podro­čju nepre­mič­nin. Negativne fluk­tu­a­cije v tržni vre­dno­sti nepre­mič­nin bodo zmanj­še­vale doho­dek ali dobičke ali bilančno vsoto Izdajatelja.
  • Izdajatelj finan­cira nepre­mič­nin­ske deve­lo­perje v drža­vah sre­dnje in vzho­dne Evrope in jugo-vzhodno Evrope in je zato izpo­sta­vljen pove­ča­nim kre­di­tnim izgu­bam zaradi tre­nu­tnega gospo­dar­skega upada, kar  ima lahko bistveno nega­tivne posle­dice za Izdajatelja.

Dejavniki tve­ga­nja, ki se nana­šajo na Vrednostne papirje

  • Splošna tve­ga­nja glede Vrednostnih papir­jev vklju­ču­jejo tve­ga­nje, da je trg dol­žni­ških vre­dno­stnih papir­jev lahko nesta­no­vi­ten in je lahko pri­za­det zaradi šte­vil­nih dogod­kov. Vrednostni papirji so lahko še posebno pred­met nasle­dnjih tveganj.
  • Obstaja tve­ga­nje, da nivo obre­stnih mer na denar­nih in kapi­tal­skih trgih se lahko vsa­ko­dnevno spre­mi­nja in tako se tudi vre­dnost vre­dno­stnih papir­jev spre­mi­nja dnevno (obre­stno tve­ga­nje).
  • Obstaja tve­ga­nje delne ali celo­tne nezmo­žno­sti Izdajatelja, da pla­čuje obre­sti in/ali pla­čila za odkup, ki jih mora kot Izdajatelj izvr­šiti za Vrednostne papirje (kre­di­tno tve­ga­nje).  Kreditni raz­pon je marža, ki jo plača Izdajatelj ime­tniku Vrednostnega papirja kot pre­mijo za pre­vzeta kre­di­tna tve­ga­nja. Vlagatelji v Vrednostne papirje pre­vza­mejo tve­ga­nje, da se bo kre­di­tni raz­pon Izdajatelja spre­me­nil (tve­ga­nje kre­di­tnega raz­pona).
  • Obstaja tve­ga­nje, da ocena oz. rating Vrednostnih papir­jev morda ne odraža vseh tve­ganj naložbe in da se lahko zadrži (zača­sno ukine), zniža ali uma­kne (tve­ga­nje ratinga).
  • Obstaja tve­ga­nje, da splo­šna tržna obre­stna mera se med obdo­b­jem lahko zniža pod obre­stno mero Vrednostnega papirja, v takem pri­meru vla­ga­te­lji morda ne bodo mogli ponovno inve­sti­rati denarja, ki se je spro­stil iz Vrednostnih papir­jev na način, da bi jim zago­ta­vljal enako sto­pnjo donosa (tve­ga­nje rein­ve­sti­ra­nja).
  • Obstaja tve­ga­nje, da Izdajatelj upo­rabi svojo pra­vico do pre­ki­ni­tve (tve­ga­nje pred­ča­snega odkupa). Če bi Izdajatelj uve­lja­vil to svojo pra­vico med obdo­b­jem pada­nja obre­stnih mer, bi bili donosi ob odkupu (izpla­čilu) nižji od pri­ča­ko­vanj, in odku­pljena imen­ska vre­dnost Vrednostnih papir­jev bi bila nižja od naku­pne cene teh Vrednostnih papir­jev, ki jo je pla­čal vlagatelj.
  • Obstaja tve­ga­nje, da se bodo denarni tokovi morda raz­li­ko­vali od pri­ča­ko­va­nih (tve­ga­nje denar­nega toka).  Nastop tve­ga­nja denar­nega toka lahko v rezul­tira v Izdajateljevi nezmo­žno­sti pla­če­va­nja obre­sti ali nezmo­žno­sti odkupa Vrednostnih papir­jev, deloma ali v celoti.
  • Obstaja tve­ga­nje fluk­tu­a­cije cene ali vola­til­no­sti  temelj­nih sred­stev, inde­ksov ali dru­gih postavk (»temeljni instrument/ »Underlying«) na tran­sak­cij­sko ceno, pre­o­stalo obdo­bje in obre­stne mere, ki ne vse­buje tve­ga­nja (tve­ga­nje opcij­ske cene). Močna niha­nja cen temelj­nega instru­menta ali vola­til­nost lahko vodi do moč­nega pove­ča­nja ali zmanj­ša­nja cene opcije. Cena opcije nava­dno pade, ko se pri­bli­žuje dan izteka.
  • Vlagatelji so lahko izpo­sta­vljeni tve­ga­nju neu­go­dnih spre­memb teča­jev ali tve­ga­nju, da organi obla­sti nalo­žijo ome­ji­tve poslov v tuji valuti, ali jih spre­me­nijo (valu­tno tve­ga­nje – menjalno tve­ga­nje).  Če nastopi valu­tno tve­ga­nje, lahko vla­ga­telj izgubi izpla­čilo obre­sti ali odku­pno ceno ali dobi samo del le teh.
  • Obstaja tve­ga­nje infla­cije, ki lahko vodi do pri­ho­dnjega raz­vre­dno­te­nja denarja kar zmanj­šuje realni donos naložbe. Če je sto­pnja infla­cije enaka ali višja od nomi­nal­nega donosa naložbe, je realni donos naložbe enak nič ali celo negativen.
  • Vlagatelji se morajo zave­dati, da jim ni mogoče zago­to­viti, da bi se raz­vil likvi­dni sekun­darni trg za Vrednostne papirje ali,  če se raz­vije, ni mogoče zago­to­viti nje­go­vega nadalj­njega delo­va­nja. V naj­slab­šem pri­meru sploh ne bi mogli pro­dati Vrednostnih papir­jev pred dospelostjo.
  • Obstaja tve­ga­nje, da bo trgo­va­nje z Vrednostnimi papirji zača­sno usta­vljeno, pre­ki­njeno ali pre­ne­hano. Vsa ta tve­ga­nja bi  če nasto­pijo imela bistveno nega­ti­ven uči­nek na vlagatelja.
  • Vlagatelji so izpo­sta­vljeni tve­ga­nju nega­tiv­nega razvoja tržne cene Vrednostnih papir­jev. Če se cenovno tve­ga­nje ure­sniči lahko Izdajatelj deloma ali v celoti ne bo zmo­žen odku­piti Vrednostnih papirjev.
  • Če se finan­cira nakup Vrednostnih papir­jev s poso­ji­lom, lahko poso­jilo zna­tno poveča tve­ga­nje izgube. Vlagatelj se morda lahko izo­gne  poten­ci­alni izgubi svoje naložbe, kljub vsemu pa bo moral popla­čati poso­jilo in še obre­sti zanj.
  • Obstaja tve­ga­nje, da doda­tni stro­ški, ki so pove­zani zla­sti z naku­pom in pro­dajo Vrednostnih papir­jev, lahko zna­tno ali pov­sem zmanj­šajo poten­cial donosa Vrednostnih papirjev.
  • Vlagatelji se morajo zane­sti na funk­ci­o­nal­nost kon­kre­tnega kli­rin­škega sis­tema. Izdajatelj ne pre­vzema nobene odgo­vor­no­sti dejan­skega pre­nosa Vrednostnih papir­jev v por­t­felj vre­dno­stnih papir­jev rele­van­tnega vlagatelja.
  • Davčni uči­nek naložbe v te Vrednostne papirje mora biti natančno pre­mi­šljen. Obstaja tve­ga­nje, da se veljavni davčni režim v pri­ho­dno­sti spre­meni v škodo vla­ga­te­lja.
  • Obstaja tveganje,da spre­membe zako­nov, pred­pi­sov ali regu­la­tiv­nih poli­tik ali upo­raba takšnih zako­nov, pred­pi­sov ali regu­la­tiv­nih  poli­tik v zvezi z Vrednostnimi papirji lahko ško­duje vlagateljem.
  • Skrajšanje zakon­sko pred­pi­sa­nih zasta­ral­nih rokov.  Obstaja tve­ga­nje, da vla­ga­te­lji po dolo­če­nem  času ne bodo mogli uspe­šno ter­jati pla­čil v zvezi z Vrednostnimi papirji od Izdajatelja.
  • Vlagatelji nosijo tve­ga­nje napačne inter­pre­ta­cije doku­men­tov v tujem jeziku.
Ta članek je bil objavljen v kategoriji banke z značko , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x