Od nacionalnih šampionov do zombijev

Vsak pod­je­tnik ve, da je slabo biti odvi­sen zgolj od enega veli­kega doba­vi­te­lja ali enega veli­kega kupca. V takem polo­žaju je namreč pod­je­tje zelo krhko, saj ga lahko težave enega samega poslov­nega par­tnerja teme­ljito zama­jejo ali celo ugo­no­bijo. Ko pa z nivoja posa­me­znega pod­je­tja pri­demo na nivo države, to zave­da­nje nena­doma izpuhti. Država lahko zato postane uje­tnik takih veli­kih igral­cev – naci­o­nal­nih šam­pi­o­nov, kot jih radi poi­me­nu­jejo politiki.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 43/2010, 4. novem­bra 2010.
V času raz­plam­te­va­nja zdaj­šnje finančne krize je postalo moderno govo­riti o »sis­tem­sko pomemb­nih« pod­je­tjih, pred­vsem ban­kah. To naj bi bile tiste, ki so tako velike, da naj bi upra­vi­če­vale reše­va­nje z dav­ko­pla­če­val­skim denar­jem, da bi se izo­gnili posle­di­cam, ki bi lahko plju­sknile v gospo­dar­stvo. Toda zadeva se ne konča pri ban­kah. Pri nas imamo sis­tem­sko pomembno Pivovarno Laško, ki si je ta sta­tus pri­slu­žila s pre­vzemi kon­ku­ren­tov (Union, Fructal in Radenska) in zla­sti časo­pi­sne hiše Delo, ki je prav tako sis­tem­sko pomembna, saj ima pod svo­jim okri­ljem še kon­ku­renčni časo­pis Večer.

Šte­vilo zapo­sle­nih delav­cev naj bi sis­tem­skost nada­lje pode­lje­valo prvemu grad­bincu, pod­je­tju SCT. Če zapo­sle­nim dodamo še šte­vilo doma­čih doba­vi­te­ljev in pri njih zapo­slene, je sis­tem­sko pomem­ben tudi teh­nični trgo­vec Merkur. Ob tem imamo še sis­tem­sko pomemb­nega ope­ra­terja tele­ko­mu­ni­ka­cij, zava­ro­val­nico in še kaj bi se našlo. Nekateri od teh pomemb­ne­žev so relikt iz časov druž­bene lastnine, drugi pa so močno zra­sli v letih, ko je Urad za var­stvo kon­ku­rence pod nek­da­njim direk­tor­jem dovo­lil sko­raj vsako kon­cen­tra­cijo na trgu.

Za šte­vilna domnevna sis­tem­ska pod­je­tja je zna­čilno, da nimajo nor­malne lastni­ške struk­ture, ampak so v večin­ski državni lasti ali pa jih je (na kre­dit, ki še ni odpla­čan) pre­vzel naj­ožji mene­džment. V neka­te­rih tovr­stnih pri­me­rih je bil zalo­gaj pre­ve­lik in zdaj z zaplembo dele­žev pri­ha­jajo v lastni­štvo banke. Predvsem v teh pri­me­rih so pro­šnje sta­rih in novih lastni­kov, naj jim prek svo­jih bank pomaga država in skli­ce­va­nje na sis­tem­ski pomen, zelo neo­ku­sne, če ne še kaj dru­gega. Podaljševanje ago­nije nesol­ven­tnih pod­je­tij namreč ne kori­sti niko­mur (razen morda odgo­vor­nim za uni­če­va­nje doka­zov) in s časom se zgolj zmanj­šuje ver­je­tnost, da bi zdravo jedro lahko uspe­šno zaži­velo na novih temeljih.

Pravilno je, da so velike pod­je­tni­ške napake v tržnem gospo­dar­stvu kazno­vane. Če so se lastniki ušteli, osta­nejo brez lastni­štva. Če so bile pri pode­lje­va­nju kre­di­tov banke pre­malo pre­vi­dne, naj tudi one trpijo del izgube. Primarni inte­res države v takih pri­me­rih mora biti čim hitrejša izpe­ljava insol­venč­nih in pozneje ste­čaj­nih postop­kov, ne pa zavla­če­va­nje z nere­a­li­stično zasta­vlje­nimi pri­sil­nimi porav­na­vami, ki še nekaj časa vzdr­žu­jejo pri življe­nju pod­je­tja – zom­bije, v kate­rih delavci tako ali tako ne dobi­vajo rednih plač, pokoj­nin­ska in zdra­vstvena bla­gajna pa ne dobi­vata prispevkov.

»Kapitalizem brez ste­ča­jev bi bil kot krščan­stvo brez pekla«, je nekoč izja­vil Frank Borman, nek­da­nji astro­navt in poznejši direk­tor ame­ri­škega letal­skega pre­vo­z­ni­škega pod­je­tja Eastern Airlines, ki je kon­čalo v ban­krotu in pre­šlo v druge roke. Reorganizacije zdra­vih jeder v okviru ste­čaj­nih postop­kov so namreč eden od meha­niz­mov čišče­nja na trgu.

Okolja s šte­vil­nimi naci­o­nal­nimi šam­pi­oni so slabše pre­ne­sla zdaj­šnjo gospo­dar­sko krizo kot tista bolj robu­stna, v kate­rih je struk­tura gospo­dar­stva bolj urav­no­te­žena in z več kon­ku­rence ter manj gospo­dar­skimi subjekti, ki so tako veliki, da lahko izsi­lju­jejo državo. Morda se bo ta sta­vek čudno sli­šal, pa ven­dar si lahko zgolj želimo, da bi Slovenija nasle­dnjo gospo­dar­sko krizo, ki bo nekoč spet zago­tovo pri­šla, pri­ča­kala z manj naci­o­nal­nimi šam­pi­oni te sorte, kot je zdajšnjo.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji ekonomija z značko , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x