Razlastitev je res skrajna možnost

Sem pa tja se pojavi strah pred odvze­mom finanč­nega pre­mo­že­nja–raz­la­sti­tvijo s strani države, na pri­mer zaradi javno-finančne sta­bil­no­sti. Ta pomi­slek se porodi pred­vsem, kadar se poja­vijo novice o takem ukrepu kje dru­gje. Nedavni madžar­ski pri­mer sem ome­njal tukaj, še nekaj več pa jih je pred dnevi naštel Uroš Konda v Financah. Ali se to lahko zgodi tudi v Sloveniji?

Čisto nemo­goče seveda ni. Vendar, razen če pride do resnično izre­dnih raz­mer, v to ne ver­ja­mem. So pa podobne ideje v tej državi že bile in se jih morda neka­teri sta­rejši bralci spo­mnite. Toda na koncu so bile izpe­ljane na nespo­ren način, brez pri­sile. Kratek izlet v zgodovino.

V letu 1999 je bilo aktu­alno vpra­ša­nje »pri­va­ti­za­cij­ske luknje«, lepše poi­me­no­vane tudi pri­va­ti­za­cij­ska vrzel, ozi­roma ura­dno pri­va­ti­za­cij­ski pri­manj­kljaj. V postopku pri­va­ti­za­cije so namreč pidi zbrali toliko lastnin­skih cer­ti­fi­ka­tov, da država v nekem tre­nutku ni imela dovolj pri­va­ti­zi­ra­jo­čega se (bivšega druž­be­nega) pre­mo­že­nja, ki bi ga pidi zame­njali za cer­ti­fi­kate. Oziroma, imela ga je, ven­dar ga je želela obdr­žati zase in ga ne pre­dati v pro­ces pri­va­ti­za­cije. Po nekaj­me­seč­nih poga­ja­njih, pre­go­var­ja­njih, pro­šnjah in pri­ti­skih, je država pri­šla na bri­ljan­tno idejo, da bi te »odvečne cer­ti­fi­kate« pidom eno­stavno odvzela in z njimi obli­ko­vala nek čuden pokoj­nin­ski sklad, ki v začetku sploh ne bi imel nobe­nega pre­mo­že­nja, skozi čas pa bi ga vlada pol­nila, kakor bi se jih pač zazdelo.

Pidovski del­ni­čarji naj bi torej name­sto pre­mo­že­nja dobili neko ter­ja­tev do pokoj­nin­skega sklada, izvr­šljivo nekoč v pri­ho­dno­sti. Dejansko bi šlo za mno­žično raz­la­sti­tev del­ni­čar­jev z zako­nom. Sama ideja je bila ustavno-pravno sporna in zato zadeva na silo ni šla skozi.  Kasneje je bila ideja pre­o­bli­ko­vana v pro­sto­voljno odlo­či­tev vsa­kega pido­vskega del­ni­čarja, ki se je lahko svo­bo­dno odlo­čil, ali želi svoje del­nice zame­njati v takrat na novo izu­mljene »pokoj­nin­ske bone«. En del ljudi je to res sto­ril, z boni se je potem nekaj časa tudi inten­zivno trgo­valo na borzi, potem pa se je življe­nje bonov kon­čalo z nji­hovo zame­njavo v police pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja Prvega pokoj­nin­skega sklada (PPS), ki ga danes upra­vlja Kapitalska družba. Kako se je takrat v par­la­mentu spre­je­mal Zakon o prvem pokoj­nin­skem skladu in pre­o­bli­ko­va­nju poo­bla­šče­nih inve­sti­cij­skih družb, si lahko pre­be­rete tukaj.

PPS živi še danes, ima cca 30.000 čla­nov, ki še čakajo na rento iz tega naslova in par tisoč sta­rej­ših, ki že pre­je­majo rento. Rezultate nje­go­vega poslo­va­nja si lahko ogle­date tukaj.

In kdo se je odlo­čil bolj pame­tno? Tisti, ki so obdr­žali del­nice pidov ali tisti, ki so jih pre­tvo­rili v zava­ro­valne police PPS? Dolgo časa je kazalo, da so pido­vske del­nice (ki so kasneje postale del­nice pido­vskih hol­din­gov)  pri­ne­sle bistveno več. Za tiste del­ni­čarje, ki so jih pravi čas pro­dali, to tudi dokončno drži in je zadeva ad acta. Za tiste, ki te del­nice hol­din­gov še držijo, pa se stvari v zadnjem letu zaple­tajo. Holdingi cepajo kot po teko­čem traku (Maksima Holding, Infond Holding, Center Naložbe, D Naložbe, Zvon Ena Holding, Zvon Dva hol­ding) in del­ni­čarji tistih, ki so že v insol­venč­nih postop­kih, bodo ver­je­tno ostali brez vsega.

Mi pa je še vedno velik miste­rij, zakaj tisoči malih del­ni­čar­jev hol­din­gov mirno opa­zu­jejo, kako jim pred očmi kopni pre­mo­že­nje in si zati­skajo oči vse do brid­kega konca. No, točno to sem se vpra­šal že pred dvema letoma ob Istrabenzovi zgodbi in danes nisem nič bolj pame­ten kot takrat. :-)

Ta članek je bil objavljen v kategoriji pokojnina.

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x