Z izobraževanjem do zmanjšanja števila »finančnih karambolov«

Če na gosto pro­me­tne ceste spu­stimo voz­nike, ki niso uspo­so­bljeni za upra­vlja­nje motor­nih vozil in ne poznajo vseh pro­me­tnih pred­pi­sov, ne moremo biti pre­se­ne­čeni, če potem pride do mno­žič­nih karam­bo­lov. Podobno velja tudi pri potro­šni­kih in nji­hovi vožnji skozi labi­rinte finanč­nih pro­duk­tov. Konec okto­bra je vla­dna medre­sor­ska delovna sku­pina pri­pra­vila dolgo pri­ča­ko­vani osnu­tek naci­o­nal­nega pro­grama finanč­nega izo­bra­že­va­nja (OECD načela in dobre pra­kse za finančno izo­bra­že­va­nje in osve­šča­nje). Ta naj bi opre­de­lil ukrepe, ki bi na dolgi rok zmanj­šali šte­vilo »finanč­nih karam­bo­lov« zaradi neu­kih  potro­šni­kov in (pogo­sto) pre­več agre­siv­nih pro­da­jal­cev ban­čnih, zava­ro­val­ni­ških in nalož­be­nih pro­duk­tov, ki poleg vse večje razno­li­ko­sti, s časom posta­jajo tudi vse bolj zapleteni.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 48/2010, 9. decem­bra 2010.
Opravljeno je bilo pio­nir­sko delo, saj država na tem podro­čju do zdaj ni nare­dila sko­raj niče­sar. Zadnja leta lahko opa­zimo zla­sti aktiv­nost Zveze potro­šni­kov Slovenije, ki je neod­vi­sna nevla­dna orga­ni­za­cija, še pred tem pa se lahko spo­mnimo zdru­že­nja, ki je v obdo­bju pri­va­ti­za­cij­skih del­nic zagnalo izo­bra­že­valni časo­pis Družinski del­ni­čar. S tem pa je seznama tudi že konec.

Verjetno tega pro­grama še danes ne bi imeli na mizi, če ga od Slovenije ne bi zah­te­vala OECD v pro­cesu pri­sto­pnih poga­janj. Zato tudi ni pre­se­ne­če­nje, da avtorji v uvodu (pra­vilno) ugo­ta­vljajo, da je zdaj­šnja finančna pisme­nost pre­bi­val­stva v Sloveniji slaba. Ta pojem obsega infor­mi­ra­nost o finan­cah ter spo­sob­nost razu­me­va­nja finanč­nih poj­mov, pro­duk­tov in tve­ganj, ki jih prinašajo.

Razen zače­tne obrav­navi neka­te­rih tem v zvezi z denar­jem pri pred­metu gospo­dinj­stvo v osnovni šoli izo­bra­že­valni sis­tem ne nudi mla­do­stni­kom nad­gra­dnje v tej smeri. Tisti, ki so dovolj samo­i­ni­ci­a­tivni, se sicer lahko sami z brska­njem po časo­pisju, knji­gah in pred­vsem spletu lahko uspo­so­bijo za poznejše odgo­vorno upra­vlja­nje z oseb­nimi finan­cami. Vendar pa so nevar­no­stim veliko bolj izpo­sta­vljeni lju­dje z niž­jimi pre­jemki, obi­čajno tudi manj izo­bra­ženi in raz­gle­dani. Ti so bolj pod­vr­ženi napa­kam, ki jih lahko v naj­slab­šem pri­meru pri­pe­ljejo do izgube pre­mo­že­nja, pre­za­dol­že­no­sti, z vsemi psi­ho­so­ci­al­nimi posle­di­cami, ki jih ta pri­nese s seboj in končno do dol­go­trajne odvi­sno­sti od soci­alne pomoči.

Interes države zato mora biti, da tudi sama nekaj pri­speva, da bi bilo teh pri­me­rov čim manj. Ne samo z jasnim zako­no­daj­nim okvi­rom, ki zago­ta­vlja varo­va­nje potro­šni­ških pra­vic, ampak tudi z izo­bra­že­va­njem. Zdaj izde­lani, raz­me­roma obse­žni pro­gram pou­darja pisan nabor krat­ko­roč­nih in dol­go­roč­nih reši­tev. Mogoče bi bilo celo boljše, da bi pred­vi­deli manj ukre­pov in za te res zago­to­vili finan­ci­ra­nje, da bi sploh lahko pri­šlo do realizacije.

Prijetno bom pre­se­ne­čen, če bosta kmalu, denimo leta 2012, zares zaži­vela vsaj prva dva od ukre­pov, ki ne zah­te­vata nobe­nih doda­tnih zako­nov ali pred­pi­sov. Izdelavi cen­tralne sple­tne strani in bro­šur z aktu­al­nimi vse­bi­nami sta rea­li­stično izve­dljivi v enem letu. Zlasti, ker se lahko kot izho­di­šče vzame vse­bina, ki je že na voljo na evrop­skem potro­šni­škem por­talu DOLCETA.

Poleg izo­bra­že­va­nja pa bi moral končno priti na vrsto še zadnji manj­ka­joči ele­ment na tem podro­čju – finančni ombud­sman. Slovenija spada med tiste redke čla­nice Evropske unije, ki tega pomemb­nega neod­vi­snega organa za zunaj­so­dno reše­va­nje spo­rov še nimajo. Dozdajšnja slo­ven­ska pra­ksa na podro­čju potro­šni­ških spo­rov v ban­čni­štvu in zava­ro­val­ni­štvu je poka­zala, da so zdaj­šnji meha­nizmi za nji­hovo alter­na­tivno reše­va­nje (stalna arbi­traža, porav­nalni svet, raz­so­di­šče in medi­a­cij­ski cen­ter) neza­do­vo­ljiv nado­me­stek za insti­tu­cijo ombudsmana.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji ekonomija z značko , , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x