Če bi bilo mogoče dvigniti že prej

Kot nada­lje­va­nje prej­šnjemu pri­spevku o rezul­ta­tih Pokojninskega teme­lja Slovenica, še pri­mer­java z alter­na­tiv­nim pote­kom zgo­do­vine. Denimo, da bi bilo možno denar iz kolek­tiv­nega II. ste­bra dvi­gniti ven že pred pote­kom 10 let, recimo ob menjavi službe. Koliko bi imel danes, če bi v začetku leta 2004 pobral pokoj­nin­ske pri­hranke ven, pla­čal davek, in jih vlo­žil v eno od naložb, ki so bile tedaj na voljo.

Izbire tedaj ni bilo kaj prida (glede na dana­šnje sta­nje). Na voljo je bilo nekaj nad 20 slo­ven­skih vza­je­mnih skla­dov in še nobe­nega tujega. Rasti vre­dno­sti točk treh naključno izbra­nih vza­je­mnih skla­dov, ki so delo­vali v tem celo­tnem obdo­bju, so nasle­dnje (31.12. 2003 — 31.12. 2010):

Sklad Vrsta Bruto dono­snost 2003 — 2010
Abančna DZU Sova obve­zni­ški 24,09%
MP-Global.SI (Alta Global) del­ni­ški 34,12%
Ilirika Modra kombinacija mešani 40,24%

To pomeni, da so zgo­raj našteti vza­je­mni skladi v tem času zra­sli bolj kot moj Pokojninski temelj Slovenica (obve­zni­ški le malen­kost bolj, del­ni­ški in mešani pa neko­liko več). Vendar: ker bi tedaj, v začetku 2004 moral pla­čati akon­ta­cijo doho­dnine in potem še vsto­pno pro­vi­zijo  v sklad, bi imel danes na računu vza­je­mnega sklada MANJ kot pa imam na računu pokoj­nin­skega teme­lja. Transakcijski stro­šek in davek sta pač obču­tno breme.

Toda tu je še doda­tni moment: če bi imel zadnja leta v ta denar v zgo­raj ome­nje­nem meša­nem ali del­ni­škem skladu, bi ga lahko v odo­bju evfo­rije (2007–2008) dvi­gnil po bistveno viš­jih vre­dno­stih točk, kot so danes, tako pa te možno­sti nisem imel. Kot se boste spo­mnili takra­tni obi­sko­valci sple­tne Finančne točke, smo v tistem času kar pogo­sto opo­zar­jali na evfo­rijo viso­kih rasti, ki ne bodo tra­jale večno.

Kakorkoli, ker gre za maj­hen denar, je prak­tično vse­eno, kaj se bo s tem mojim pokoj­nin­skim teme­ljem doga­jalo. Odločitev o more­bi­tnem dvigu ni eno­značna, ampak je odvi­sna od vsa­kega posa­me­znika. Tisti bolj finančno izo­bra­ženi ver­je­tno lahko ta denar nalo­žite bolj dono­sno kot pokoj­nin­ske družbe, če ste tudi dovolj disci­pli­ni­rani in potr­pe­žljivi. Preostali (ki bodo pred­vi­doma še bolj potre­bo­vali doda­tno pokoj­nino) pa ga bodo ver­je­tno sproti pora­bili za druge namene in bodo raz­mi­šlja­nje o pokoj­nini pre­lo­žili na neko nedo­lo­čeno pri­ho­dnost. To pomeni, da se impli­ci­tno zana­šajo, da bo takra­tna aktivna slo­ven­ska popu­la­cija dovolj pri­za­ne­sljiva, da jih (upo­ko­jen­cev, ki bodo izključno na pokoj­ni­nah iz prvega ste­bra) ne bo pustila hirati v revščini.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji pokojnina, skladi z značko .

2 Komentarji

  1. primozzz
    Objavljen na 18. februar 2011 ob 08:39 | stalna povezava

    Zaradi tega:
    Za brez­pla­čen ogled članka pre­pi­šite rumeno obar­vane besede.
    izbri­san iz zaznamkov

  2. Objavljen na 18. februar 2011 ob 15:44 | stalna povezava

    hvala za feed­back. odgo­vo­ril sem po mailu. za tiste, ki ste morda spre­gle­dali, o ogla­še­va­nju na blogu sem pisal tukaj.

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x