Zaščita pred napihovanjem obresti

Kadar jemljemo dol­go­ročni kre­dit, imamo dve možno­sti. Fiksna obre­stna mera, ki bo ostala nespre­me­njena ves čas odpla­če­va­nja, ali pa spre­men­ljiva obre­stna mera, ki se bo peri­o­dično (npr. na 6 ali 12 mese­cev) spre­mi­njala. Vnaprej seveda ne vemo, po kateri raz­li­čici bomo morali pla­čati več obre­sti. Spremenljiva obre­stna mera pa je nepri­je­tna pred­vsem zato, ker je nače­loma neo­me­jena nav­zgor. Zraste lahko mnogo višje, kot smo ob najemu kre­dita pri­ča­ko­vali in nam našo mesečno obve­znost dvi­gne v višave. Kaj lahko v takem pri­meru storimo?

Za »zihe­raše« je torej prva možnost, da si naj­prej ogle­dajo ponudbo s fiksno obre­stno mero. Težava pri njej je v tem, da je to, ali in po kakšnih pogo­jih jo banka sploh ponuja, odvi­sno od tre­nu­tne situ­a­cije. Včasih takega kre­dita sploh ni mogoče dobiti, vsaj ne z zno­sno obre­stno mero, recimo okoli 6 odstot­kov ali manj. Če nam pre­o­stane le druga možnost, je obre­stna mera pona­vadi vezana na refe­renčno obre­stno mero EURIBOR, na katero je dodan ban­čni pri­bi­tek. Če govo­rimo o sta­no­vanj­skih kre­di­tih z roč­no­stjo od 10 let naprej, je obre­stna mera ugo­dna, če je pri­bi­tek nižji kot 2 odsto­tni točki (torej EURIBOR+2). Res je, da se je na vrhuncu nepre­mič­nin­ske evfo­rije pri slo­ven­skih ban­kah pred nekaj leti dalo izpo­slo­vati tudi pri­bitke okoli 1,4%, toda dvo­mim, da se bodo taki časi kaj kmalu povrnili.

Skupna obre­stna mera je odvi­sna pred­vsem od tega, kako se bo gibala ta refe­renčna obre­stna mera. EURIBOR še nima prav zelo dolge zgo­do­vine, saj je nima tudi evro kot valuta. Tole je nje­govo giba­nje doslej.

12 month Euribor chart, all time

Tole pa je giba­nje 12-mesečnega EURIBOR-ja v zadnjih 12 mese­cih, krat­ko­ročni nara­šča­joči trend je lepo viden.

12 month Euribor chart, year

Najmanj, kar lahko pri tem rečemo, je, da zgo­do­vina doka­zuje, da ni nemo­goče, da z nivo­jem med 1 in 2 zra­ste na nivoje okoli 5%. Taka rast bi bila seveda za kre­di­to­je­malce s spre­men­ljivo obre­stno mero zelo nepri­je­tna. Na srečo pa se je mogoče pred tem neu­go­dnim pote­kom dogod­kov zava­ro­vati, toda ne zastonj.

Rešitev je tako ime­no­vana obre­stna kapica (inte­rest rate cap), izve­deni finančni inštru­ment, ki kupca od neke meje dalje (izvr­šilna obre­stna mera) in za dolo­čeno obdo­bje (do zapa­dlo­sti) ščiti pred nadalj­njim nara­šča­njem obre­stne mere. V zameno za to zaščito plača pre­mijo, ki je odvi­sna zne­ska, obdo­bja, refe­renčne obre­stne mere in izvr­šilne vrednosti.

Taka šči­te­nja so bila doslej na voljo pred­vsem za pod­je­tja in za visoke zne­ske. Že nekaj časa pa jo tudi fizič­nim ose­bam ponuja Banka Volksbank in to za zne­ske od 25.000 EUR nav­zgor.

Obrestna kapica Volksbank

Zadeva je torej za vas lahko pri­merna, če:

  • imate še velik neod­pla­čan kre­dit s spre­men­ljivo obre­stno mero
  • in vas zelo skrbi, da ute­gne EURIBOR tako močno zra­sti, da bo vaša mesečna anu­i­teta zaradi tega pre­več zrasla.

Je pa tovr­stno zava­ro­va­nje kar drago. In pa, kot pri vseh zava­ro­va­njih: če se neza­že­leni dogo­dek ne zgodi, ste denar za zava­ro­va­nje vrgli stran, ozi­roma, natanč­neje, z njim ste si kupili nekaj mir­nejši spanec.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji banke.

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x