Ljudje sčasoma pridejo do spoznanja o relativni vrednosti denarja. Ali takrat, ko so dovolj bogati, ali pa — če jim to ne uspe — takrat, ko so dovolj stari. Kaj nekomu pomeni določen znesek denarja, je očitno odvisno od njegove življenjske situacije. Obstajajo pa tudi čisto resni znanstveniki, ki z denarjem kot merilom vrednotijo razne človekove občutke in doživetja. Npr. koliko je denarni ekvivalent občutka sreče, ki ga doživljajo mladoporočenci?
Dr. Nattavudh Powdthavee, ki se na jorški univerzi ukvarja s t.i. uporabno mikroekonometrijo, je takim vprašanjem namenil veliko svojega raziskovalnega zanosa in izsledke objavil tudi v knjigi The Happiness Equation: The Surprising Economics of Our Most Valuable Asset. Zgornji občutek mladoporočenca je na primer ocenil na nekaj več kot 4.000 evrov. Mišljeno je: če bi samec dobil tolikšen znesek, bi se po osrečenosti izenačil z mladoporočencem.
Vendar pa, zanimivo, doktor, ki je sicer budist, ugotavlja, da relacija ni simetrična. Namreč, da bi kompenzirali občutek nesreče zaradi ločitve, bi potrebovali kar 9.500 evrov, torej bistveno več. To se sicer sklada z ugotovitvami iz vedenjske ekonomije, ki že dolgo pozna učinek izogibanja izgubam (loss aversion).
Spopadel se je tudi z dilemo, ali staršem otroci prinašajo srečo. Pri tem je na podlagi odgovorov iz anket prišel do ugotovitve, da v nasprotju s splošnim prepričanjem, to ne drži (članek iz leta 2009) in da mladi starši šele po nekaj letih pridejo do istega nivoja sreče, kot so ga že dosegli pred rojstvom otroka. K temu naj bi prispevale razne drobne, vendar pogoste sitnosti, ki jih starši imamo v zvezi z otroki, drugi ljudje pa ne. Po drugi strani pa doktor pravi, da tistih doživetij sreče in veselja, ki jih z otroki doživljamo, pač ni toliko (da so torej redkejša), da bi odtehtale prej omenjene sitnosti in dvomi, da je neto rezultat pozitiven ter pripominja, da se zaveda, da je njegov rezultat deprimirajoč.
Toda doktor je še mlad in pravi, da je sam ravno v fazi razmišljanja, da bi si ustvaril družino. Morda bomo čez nekaj let brali njegove nove izsledke o tej temi, podkrepljene z lastno izkušnjo.
Avstroogrska krona, evro prejšnje inkarnacije: Ni več tako nemogoče, da bo ena ali več držav, ki danes uporabljajo evro, prešla na neko drugo, novo-staro valuto, npr. drahmo. Če se to zgodi nenadom...
Tudi izključitev Grčije ne bi bila prva: Sedanje evrsko območje ni prva denarna unija na evropskih tleh. Poskusov je bilo nekaj, a so bili neuspešni. Latinska denarna unija je trajala od leta...
Je kriza res le posledica zmot?: V nekaterih državah so se sistematično lotili iskanja vzrokov za finančno krizo. V ZDA, kjer je bilo njeno žarišče, so že leta 2009 z zakonom ustanovi...
Denar in sreča: znanstvenikov pogled
Ljudje sčasoma pridejo do spoznanja o relativni vrednosti denarja. Ali takrat, ko so dovolj bogati, ali pa — če jim to ne uspe — takrat, ko so dovolj stari. Kaj nekomu pomeni določen znesek denarja, je očitno odvisno od njegove življenjske situacije. Obstajajo pa tudi čisto resni znanstveniki, ki z denarjem kot merilom vrednotijo razne človekove občutke in doživetja. Npr. koliko je denarni ekvivalent občutka sreče, ki ga doživljajo mladoporočenci?
Dr. Nattavudh Powdthavee, ki se na jorški univerzi ukvarja s t.i. uporabno mikroekonometrijo, je takim vprašanjem namenil veliko svojega raziskovalnega zanosa in izsledke objavil tudi v knjigi The Happiness Equation: The Surprising Economics of Our Most Valuable Asset
. Zgornji občutek mladoporočenca je na primer ocenil na nekaj več kot 4.000 evrov. Mišljeno je: če bi samec dobil tolikšen znesek, bi se po osrečenosti izenačil z mladoporočencem.
Vendar pa, zanimivo, doktor, ki je sicer budist, ugotavlja, da relacija ni simetrična. Namreč, da bi kompenzirali občutek nesreče zaradi ločitve, bi potrebovali kar 9.500 evrov, torej bistveno več. To se sicer sklada z ugotovitvami iz vedenjske ekonomije, ki že dolgo pozna učinek izogibanja izgubam (loss aversion).
Spopadel se je tudi z dilemo, ali staršem otroci prinašajo srečo. Pri tem je na podlagi odgovorov iz anket prišel do ugotovitve, da v nasprotju s splošnim prepričanjem, to ne drži (članek iz leta 2009) in da mladi starši šele po nekaj letih pridejo do istega nivoja sreče, kot so ga že dosegli pred rojstvom otroka. K temu naj bi prispevale razne drobne, vendar pogoste sitnosti, ki jih starši imamo v zvezi z otroki, drugi ljudje pa ne. Po drugi strani pa doktor pravi, da tistih doživetij sreče in veselja, ki jih z otroki doživljamo, pač ni toliko (da so torej redkejša), da bi odtehtale prej omenjene sitnosti in dvomi, da je neto rezultat pozitiven ter pripominja, da se zaveda, da je njegov rezultat deprimirajoč.
Toda doktor je še mlad in pravi, da je sam ravno v fazi razmišljanja, da bi si ustvaril družino. Morda bomo čez nekaj let brali njegove nove izsledke o tej temi, podkrepljene z lastno izkušnjo.
Preberite tudi: