Denar in sreča: znanstvenikov pogled

Ljudje sča­soma pri­dejo do spo­zna­nja o rela­tivni vre­dno­sti denarja. Ali takrat, ko so dovolj bogati, ali pa — če jim to ne uspe — takrat, ko so dovolj stari. Kaj nekomu pomeni dolo­čen zne­sek denarja, je oči­tno odvi­sno od nje­gove življenj­ske situ­a­cije. Obstajajo pa tudi čisto resni znan­stve­niki, ki z denar­jem kot meri­lom vre­dno­tijo razne člove­kove občutke in doži­ve­tja. Npr. koliko je denarni ekvi­va­lent občutka sreče, ki ga doži­vljajo mladoporočenci?

Dr. Nattavudh Powdthavee, ki se na jor­ški uni­verzi ukvarja s t.i. upo­rabno mikro­e­ko­no­me­trijo, je takim vpra­ša­njem name­nil veliko svo­jega raz­i­sko­val­nega zanosa in  izsledke obja­vil tudi v knjigi The Happiness Equation: The Surprising Economics of Our Most Valuable Asset. Zgornji obču­tek mla­do­po­ro­čenca je na pri­mer oce­nil na nekaj več kot 4.000 evrov. Mišljeno je: če bi samec dobil toli­kšen zne­sek, bi se po osre­če­no­sti ize­na­čil z mladoporočencem.

Vendar pa, zani­mivo, dok­tor, ki je sicer budist, ugo­ta­vlja, da rela­cija ni sime­trična. Namreč, da bi kom­pen­zi­rali obču­tek nesreče zaradi loči­tve, bi potre­bo­vali kar 9.500 evrov, torej bistveno več. To se sicer sklada z ugo­to­vi­tvami iz vedenj­ske eko­no­mije, ki že dolgo pozna uči­nek izo­gi­ba­nja izgu­bam (loss aversion).

Spopadel se je tudi z dilemo, ali star­šem otroci pri­na­šajo srečo. Pri tem je na pod­lagi odgo­vo­rov iz anket pri­šel do ugo­to­vi­tve, da v naspro­tju s splo­šnim pre­pri­ča­njem, to ne drži (članek iz leta 2009) in da mladi starši šele po nekaj letih pri­dejo do istega nivoja sreče, kot so ga že dose­gli pred roj­stvom otroka. K temu naj bi pri­spe­vale razne drobne, ven­dar pogo­ste sitno­sti, ki jih starši imamo v zvezi z otroki, drugi lju­dje pa ne. Po drugi strani pa dok­tor pravi, da tistih doži­ve­tij sreče in vese­lja, ki jih z otroki doži­vljamo, pač ni toliko (da so torej red­kejša), da bi odteh­tale prej ome­njene sitno­sti in dvomi, da je neto rezul­tat pozi­ti­ven ter pri­po­mi­nja, da se zaveda, da je nje­gov rezul­tat deprimirajoč.

Toda dok­tor je še mlad in pravi, da je sam ravno v fazi raz­mi­šlja­nja, da bi si ustva­ril dru­žino. Morda bomo čez nekaj let brali nje­gove nove izsledke o tej temi, pod­kre­pljene z lastno izku­šnjo.