Sončni biznis

Zadnje čase lahko opa­zimo pravo poplavo pro­pa­gande za majhne sončne elek­trarne. Glasni so doba­vi­te­lji opreme (ena, dva, tri), zra­ven so banke (ena, dva)  z namen­skimi kre­diti in zava­ro­val­nice (ena, dva) z zava­ro­va­njem (toča, vihar, van­da­li­zem), pri­re­jajo se izo­bra­že­valni semi­narji. Ali je mon­taža sončne elek­trarne na streho res tak zade­tek, s finanč­nega stališča?

Seveda na to ni eno­znač­nega odgo­vora. Ta posel je namreč spe­ci­fi­čen, saj ga brez izda­tnih držav­nih sub­ven­cij sploh ne bi bilo, ker je foto­vol­ta­ična oprema pre­draga. Država namreč letos zago­ta­vlja lastni­kom sonč­nih elek­trarn (na stre­hah, z močjo pod 50 kWp) odku­pno ceno 0,332 evra za kilo­va­tno uro. Če jo pri­mer­jamo s tisto, ki jo pla­ču­jemo odje­malci ele­k­tro dis­tri­bu­ter­jem (na moji polo­žnici, recimo, je cena 0,03485 evra v nižji tarifi in 0,06492 evra v višji, oboje brez DDV), je to osem­krat višja cena.

To veli­ko­du­šno ceno jim zago­ta­vlja neka druga ali­neja na naših polo­žni­cah, krip­tično poi­me­no­vana »pri­spe­vek po 64.r členu EZ«. Ta v mojem pri­meru znaša 3,38 evra + DDV na mesec in pomeni »pod­poro pro­i­zva­jal­cem ele­k­trične ener­gije iz obno­vlji­vih virov in v sopro­i­zvo­dnji z viso­kim izko­rist­kom« (tu sicer niso vklju­čene samo sončne elektrarne).

Da se zadeva vsem sode­lu­jo­čim v sonč­nem biznisu izplača, jim omo­go­čamo mi, pre­o­stali odje­malci, ki zaradi tega pla­ču­jemo dražjo ele­k­triko in zanje odšte­jemo par evrov vsak mesec. Ta zadeva lahko teče, dokler je pre­je­mni­kov pomoči rela­tivno malo v pri­mer­javi z dajalci pomoči. Vsak lahko ugo­tovi, kaj bi se zgo­dilo, če bi se slu­čajno ure­sni­čila gro­te­skna LDS-ova ideja  o gra­di­tvi 100.000 novih sonč­nih elek­trarn:-) Na pri­mer, v Špa­niji so sub­ven­cije zaradi pre­hu­dega navala nena­čr­to­vano ome­jili. No, pri nas zaen­krat te skrbi ni, kajti v regi­stru je tre­nu­tno vsega sku­paj 640 sonč­nih elek­trarn. Poleg tega pa se višina pod­pore iz leta v leto zni­žuje in inve­sti­tor­jem spre­mi­nja raču­nico na slabše.

Ali vam splača raz­mi­šljati o tem, če imate slu­čajno dovolj veliko streho, obr­njeno v pravo smer, neo­sen­čeno z dru­gimi objekti ali drev­jem, na tistem obmo­čju Slovenije, kjer je sonca rela­tivno veliko, vi pa boste pod to streho ostali še naj­manj 15 let? Pri pro­da­jal­cih opreme boste našli nedvo­u­mni odgo­vor DA, kar je razu­mljivo. Mnenja nepri­stran­skih opa­zo­val­cev pa so raz­lična (ena, dva), pri čemer kaže, da je bolj objek­ti­ven odgo­vor pogojni DA, ven­dar pa donosi niso spek­ta­ku­larni. Pogojno naj bi se zadeva še izpla­čala pod nasle­dnjimi pogoji:

  • če imate denar za inve­sti­cijo sami na voljo (ne rabite nobe­nega kredita)
  • če boste  tudi sami kaj posto­rili in tako pri­hra­nili pri stro­ških montaže
  • če imate firmo ali s.p., ki je zave­za­nec za DDV
  • če bo oprema dejan­sko delo­vala tako dolgo, tako učin­ko­vito in brez okvar, kot pro­i­zva­ja­lec zago­ta­vlja (kajti 15 let je dolga doba, pre­te­klih dejan­skih podat­kov zanjo pa seveda ni na voljo)
  • če infla­cija v tem obdo­bju ne bo pre­več raz­vre­dno­tila raz­like med zago­to­vljeno in tržno ceno elektrike

Skratka, ta biznis je zago­tovo dober za doba­vi­te­lje opreme, kajti nji­hovo tve­ga­nje se z opra­vljeno pro­dajo konča. Ravno tako je posel varen za banke, ki kre­di­ti­rajo s spre­men­ljivo obre­stno mero in se zava­ru­jejo s hipo­teko, vča­sih celo z zastavo ter­ja­tev in še vin­ku­la­cijo zava­ro­valne police.

Samega vla­ga­te­lja pa bre­meni nekaj tve­ga­nja, in to lahko traja do 15 let. Pri tem ostaja še vpra­ša­nje izbire naj­bolj­šega tre­nutka za to inve­sti­cijo: učin­ko­vi­tost pane­lov se skozi čas izbolj­šuje, cena pada, ven­dar se po drugi strani zni­žuje tudi pod­pora. Denar v banki letos pri­nese okoli 3 odstotke, drugo leto bo že dru­gače. Parametri v tej raču­nici so torej vsako leto dru­gačni, zato je odlo­či­tev še težja.

Seveda pa drži, da se je mar­sikdo od zane­se­nja­kov, ki že imajo panele na strehi, za to odlo­čil tudi iz nema­te­ri­al­nih vzgi­bov — mar­si­komu je toplo pri srcu, če ima obču­tek, da je nare­dil nekaj dobrega za pla­net, in mu ta obču­tek kom­pen­zira more­bi­tni finančni pri­manj­kljaj. Na to karto inten­zivno igrajo tudi pro­da­jalci opreme v svo­jih trženj­skih aktiv­no­stih. Kar pa je tudi pov­sem člo­ve­ško, z obeh strani.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji nepremičnine.

6 Komentarji

  1. Dejan
    Objavljen na 4. marec 2011 ob 21:28 | stalna povezava

    Razmišljanje v pravo smer, pri čemer velja ome­niti, da v bistvu sub­ven­ci­o­ni­ramo pred­vsem tuje pro­i­zva­jalce opreme, saj se pro­i­zvo­dnja v SLO šele pre­buja. Do podob­nih zaključ­kov sem sam pri­šel pri cost bene­fit ana­lizi glede toplo­tne črpalke za ogre­va­nej hiše.

  2. Objavljen na 5. marec 2011 ob 16:53 | stalna povezava

    Pri toplo­tni črpalki je ver­je­tno glavna spre­men­ljivka cena ele­k­trike (ki lahko podre raču­nico, če se pre­več podraži)?

  3. Pero
    Objavljen na 7. marec 2011 ob 18:42 | stalna povezava

    Važno, da se dela na tem in se zmanj­šuje odvi­snost od nafte. Nikoli pa ni bilo tukaj govora o baj­nih zasluž­kih. Stvar je v tem, da če si lahko pri­vo­ščiš finan­ci­ra­nje take zadeve je boljše to kot pa noše­nje denarja v tuje luksu­zne hotele. Vsi pa imajo več­le­tne pogodbe za odkup, ki jim ne manj­šajo odku­pne cene, pa tudi ele­k­trika se kon­stan­tno draži in se še bo. Z vedno dražjo ele­k­triko pa se bodo tudi ti pro­jekti vedno bolj izpla­čali. Pa tudi razvoj na tem podro­čju je vedno hitrejši in izdelki vedno bolj učin­ko­viti. Skratka zelo dober zače­tek v pravo smer, tudi z vidika delov­nih mest, ki so se ravno v slo, v prej­šnjem letu, v foto­vol­ta­iki, podvojila.

  4. sandi
    Objavljen na 8. marec 2011 ob 08:08 | stalna povezava

    Za delovna mesta se stri­njam, da je dobro, da v tej panogi nara­ščajo. Če že sub­ven­ci­o­ni­ramo, naj bo nekaj efekta tudi v zapo­sli­tvah. Vendar pa ne gre za ogro­mne šte­vilke. Cehovsko zdru­že­nje je šte­vilo zapo­sle­nih oce­nilo na 1.200, kar je recimo manj kot ena tre­tjina šte­vila zapo­sle­nih v NLB.

  5. Matevz
    Objavljen na 8. marec 2011 ob 11:30 | stalna povezava

    Gre za glo­balno zaroto zaje­dal­cev javenga denarja. Tudi v ZDA imajo neka­teri pomi­sleke. Sicer ne gre nepo­sre­dno za sončno upravo .. mislim ener­gijo, ampak prin­cip je isti, sve su ostalo nianse

    http://econlog.econlib.org/archives/2011/03/energy_subsidie.html

  6. graditelj
    Objavljen na 9. december 2011 ob 14:04 | stalna povezava

    pazi tole!! vpra­ša­nje, če se bo zdaj sončna še spla­čala:
    http://www.delo.si/gospodarstvo/okolje/zatemnitev-soncne-energije.html
    a ima kdo kakšen izračun?

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x