Razum v pokojninski kampanji ne bo dovolj

Pustimo čustva domaS pokoj­nin­sko reformo smo se na tem blogu pre­cej ukvar­jali (seznam). Zdaj, ko se bliža vrhu­nec refe­ren­dum­ske kam­pa­nje, se je vla­dna stran akti­vi­rala tudi na spletu. Zanimivo je opa­zo­vati, kateri vidiki so pri pre­pri­če­va­nju za in proti naj­bolj v ospredju. Vladna stran je, po moje pra­vilno, ugo­to­vila, da je večina naspro­to­va­nja reformi »čustve­nega« značaja.

To ni pre­se­ne­če­nje, saj ravno na to karto igrajo sin­di­kati, vključno z nji­hovo zadnjo dema­go­ško moj­stro­vino. Vendar pa poskuša čustva pre­ma­gati z ape­li­ra­njem na razum (s slo­ga­nom 5. junija pustimo čustva doma!). Dvomim, da bo to zale­glo. Kadar tako močno pre­vla­du­jejo čustva, razum ne more na površje. No, vsaj delno sicer poskuša vlada vse­eno pari­rati tudi na čustveni ravni, z obja­vlja­njem »gro­ze­čih« pro­jek­cij o tem, kaj vse se lahko zgodi, če se bo z reformo odlašalo.

Na razum­ski ravni je poleg tega z argu­menti naspro­tni­kov težko deba­ti­rati. Kaj reči na ugo­vor »40 let dela  je dovolj!« Mogoče lahko odvr­neš: »Zakaj že?« Toda, ker naspro­tnik itak ne uvidi, da mora sam doka­zati, zakaj nje­gov argu­ment stoji, učinka ne more biti.

Tistih voliv­cev, ki  spre­membe, ki jih pri­naša zakon, res razu­mejo, in mu naspro­tu­jejo zaradi svo­jega oseb­nega par­ti­ku­lar­nega inte­resa pri tem ali ker so neza­do­voljni s svojo tre­nu­tno situ­a­cijo (npr. ker so brez­po­selni) ali zaradi tega, ker so zagreti pod­por­niki  tistih poli­tič­nih strank, ki naspro­tu­jejo iz lastnih razlo­gov, pa itak nihče ne more spreobrniti.

Skratka, pred vla­dno stra­njo je izje­mno težka naloga in možno­sti za njen uspeh so majhne.  Za tiste,  ki so vse­eno še neod­lo­čeni, ima vla­dna stran dokaj infor­ma­tivno stran na Facebooku (Razpihajmo dvome) in na Twitterju (@Pokojninska), kjer se lahko sezna­nite z argu­menti (in šte­vil­nimi vizu­al­nimi pri­kazi), če ste bolj razum­ske sorte. :-)

Kar se mene tiče, menim, da bi bilo za večji del pre­bi­val­stva te države boljše, da se ta zakon zdaj sprejme (kljub temu, da je daleč od ide­al­nega), kot pa da se reforma odlaga v neko pri­ho­dnost (pozi­cija: 20 let delovne dobe, še daleč od upokojitve).

Ta članek je bil objavljen v kategoriji pokojnina z značko .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x